Pogovor:Ivo Urbančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Did You Know Vnos iz članka Ivo Urbančič je bil predstavljen na Glavni strani Wikipedije v razdelku »Ste vedeli, da ...?« 12. avgust 2013. Vnos se je glasil:
Wikipedia


Wikiprojekt, 23:54, 30. april 2017‎ Maancaa (pogovor | prispevki | blokiraj)‎ . . (13.474 zlogov) (0)‎ .[uredi kodo]

Splošno[uredi kodo]

Ivan Urbančič je bil slovenski filozof in prevajalec. Rodil se je 12. novembra 1930 v Robiču pri Kobaridu, umrl pa je 7. avgusta 2016 v Ljubljani, v 86. letu. Veljal je za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole, s svojim delom pa je postavil temelje slovenskega univerzitetnega študija fenomenologije in hermenevtike. Uvrščamo ga med filozofe 20. in 21. stoletja in sicer zahodne filozofe. Osredotočal pa se je predvsem na ontologijo, etiko, tehnologijo in teorijo sistemov.

Življenje[uredi kodo]

Ivan se je 12. novembra 1930 rodil v preprosti kmečki družini, staršema Gabrijelu in Katarini (rojena Cenčič). Že v otroštvu se je z družino preselil v Kraljevino Jugoslavijo zaradi preganjanja fašistov. Z družino so šest let živeli v Bistrici pri Bitoli, saj so se tam naselili slovenski izseljenci iz Julijske krajine. Kasneje je živel v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, kamor so se preselili leta 1937. V Črešnjevcu se je mladi Ivan srečal z Jožetom Pučnikom, s katerim sta bila kasneje dolgoletna prijatelja. Najprej je Ivan delal v tovarni Iskra. Leta 1964 je začel raziskovati oziroma delati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Bil je kritičen do titoizma, kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univerzi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrste zatočišče za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal k inštitutu, je bil tudi Slavoj Žižek. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih demokratičnih političnih strank, ki je nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji. Čepav po slovenski pomladi ni sodeloval v aktivni politiki, je podpiral Slovensko demokratsko stranko (SDS) in njenega predsednika Janeza Janšo. Leta 2004 je bil soustanovitelj in prvopodpisnik liberalno konzervativne civilno-družbene organizacije Zbora za republiko (ZR).

Šolanje[uredi kodo]

Ivan Urbančič je živel v Ljubljani. Osnovno šolo je 1937-41 obiskoval v Črešnjevcu, nižjo gimnazijo 1941-46 pa v Slovenski Bistrici. Nato je uspešno opravil srednjo tehniško oziroma industrijsko srednjo šolo Iskre leta 1947-51 z usposobljenostnim izpitom. Po tem je eno leto v Beogradu obiskoval predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 se je Urbančič vpisal na študij filozofije na Univerzi v Ljubljani, kjer se je usmeril v smer filozofije in sociologije. V to ga je prepričal njegov prijatelj Pučnik. Iz filozofije je potem diplomiral leta 1964. Med študijem je sodeloval s skupino mladih intelektualcev, imenovano Kritična generacija. V letih 1969 in 1970 je študiral na Univerzi na Dunaju s štipendijo avstrijske vlade. Leta 1970 je doktoriral na zagrebški univerzi in si pridobil naziv dr. znanosti v Zagrebu z diskusijo Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji ali Marxova metafizika. Po doktoratu je v letih 1971 in 1972 študiral še na Univerzi v Kölnu s Humboldtovo štipendijo. Tam je sodeloval s Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom. Leta 1951-52 je služboval kot prospector na Institutu za koordinacijo v Beogradu. Kot tehnolog leta je 1954 delo nadaljeval v tovarni Iskra v Ljubljani, od leta 1964 pa na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. Bil je precej aktiven, saj se je 1964-67 preizkusil kot asistent, 1967-70 kot raziskovalec, od 1970 pa kot znanstveni svetnik. Urbančič je bil tudi član slovenskega (od 1965) in hrvaškega (od 1967) filozofskega društva.

Delo[uredi kodo]

Urbančič je svoje filozofsko obdobje posvečal predvsem problemom in poglobljeno raziskoval možnosti mišljenja dandanes. Slednje je reševal na podlagi fenomenologije v širšem smislu. Izhajal je predvsem iz tako imenovane dovršitve evropske filozofije K. Marxa, F. Nietzscheja in W. Diltheya. Občasno je posegal tudi na področje hermenevtike, ki pa mu je omogočala možnost hermenevtičnega raziskovanja filozofskih misli. Izsledke, ki jih je pridobival, pa je uporabljal tudi pri raziskovanju starejše in mlade filozofske tvornosti na Slovenskem. Njegove knjige so najboljši prikaz njegovega posebnega vidika s katerim je obravnaval nekatera filozofska vprašanja sodobnega in preteklega marksizma. Predvsem je to razvidno iz knjige Poglavitne ideje slovenskih filozofov med sholastiko in neosholastiko. 1971.

Dvojni kriterij delovanja[uredi kodo]

Po tradiciji se je odločil za dvojni kriterij in obravnaval po eni strani domače ter tuje filozofe, ki so delovali na Slovenskem, po drugi pa je posebno pozornost posvečal starejšim, kot so: F. Ks. Gmeiner, F. S. Karpe, J. K. Likavec, J. P. A. Mislej ter J. Pajk, le mimogrede pa se je dotaknil nekaterih nadaljevalcev slovenske neosholastike oziroma neotomizma.

Knjiga Moderni slovenski materialisti (1975) obravnava naše starejše filozofe. Leninova » filozofija« ali o imperializmu (Maribor 1971) je poskus fenomenološke eksistencialne analize. Z njim je Urbančič hotel odgovoriti na vprašanje, ali je Leninova filozofija dejansko filozofija ali pa zgolj ideologija. Ob podrobni analizi posameznih misli iz Leninovih glavnih filozofskih del je Urbančič raziskoval predvsem pomenski horizont (sam tako imenuje), ne pa sovisnost Leninove misli (v njej je namreč odkril bistvene, a prikrite filozofske dimenzije). Temelji metode moči (Beograd 1976) je opis in analiza Diltheyeve hermenevtike in njegove filozofije. V strokovnem tisku je objavljenih mnogo razprav in študij, med drugim o filozofiji Fr. Vebra, ki sodi v središče Urbančičevega raziskovanja. Drugi članki, ki se pojavljajo so še: Morala je nemorala; Radikalizacija in konec evropske morale; Heretični jezuit P. Teilhard de Chardin; O slovenstvu in filozofiji; Sistematični osnutek hermenevtike; Metafizika uživanja. Natisnjena pa so tudi nekatera njegova predavanja s Korčulanske poletne šole 1967: Problematičnost radničkog pokreta i revolucionarnog mijenjanja svijeta danas (slo. Problematičnost delavskega gibanja in revolucionarnega menjavanja sveta danes) ter na mednarodnem srečanju Mednarodnega univerzitetnega centra za podiplomski študij v Dubrovniku 1976: Marx's Kritik der Moral als ein Weg zum Problem seiner Philosophie im Ganzen (slo. Marxova kritika morale). Precej se je posvečal Heideggru kot njegov prevajalec in pripomogel pri: Izbrane razprave. 1967, predvsem s prevodom Kartezijanske meditacije. 1975 (z uvodom).

Ivan Urbančič je torej napisal veliko člankov in knjig, izmed katerih so glavna dela našteta spodaj. Leta 2014 je izšlo še njegovo delo Razmišljanja v preddverju filozofije.Bil je eden od protagonistov v televizijskem filmu o filozofiji Govoreče glave v režiji Dušana Moravca. Urbančič je poučeval tudi slovensko filozofsko izročilo, med drugim je analiziral delo Franca Vebra. V 1980-ih je bil urednik pri Slovenski matici, kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino. S spremnimi besedami je pospremil številne slovenske prevode filozofije Friedricha Nietzscheja in pomagal izdati njegovo celotno delo. Leta 1987 je bil soavtor Prispevkov za slovenski nacionalni program.

Intelektualno polje[uredi kodo]

Z revijama Perspektive in Problemi pa knjižno zbirko Znamenja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprlo intelektualno in ustvarjalno polje, ki je obetalo neko prostost duha. Urbančič je z Dušanom Pirjevcem, Tinetom in Spomenko Hribar, Nikom Grafenauerjem, Tarasom Kermaunerjem in drugimi začrtal ključni vidik drugačne, tako imenovane potradicijske izkušnje slovenstva v dobi krize smisla humanosti, ki je dosegla svoj potrditveni trenutek z ustanovitvijo Nove revije leta 1982.

Politična dejavnost[uredi kodo]

Z ustanovitvijo Nove revije se je element Urbančičevega filozofskega mišljenja opazno preobrazil v moment politične dejavnosti. Je soavtor prispevkov za slovenski nacionalni program. Med letoma 1982 in 1990 je bil dejaven v gibanju za demokratizacijo Slovenije. Tako je bil leta 1989 med soustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ). Leta 2004 je bil tudi med ustanovitelji gibanja Zbor za republiko.

Bitnozgodovinske misli[uredi kodo]

Ko je leta 1990 postal prvi predsednik Fenomenološkega društva v Ljubljani, je tudi mlajša filozofska generacija naposled imela priložnost spoznati njegovo fenomenološko doslednost pri speljevanju misli in hermenevtično pripravljenost za razgovor, zavoljo katere je bil visoko spoštovan tudi v mednarodnem filozofskem okrožju. V tem času je začel tudi zaključno gradnjo svoje bitnozgodovinske misli, ki nam je prepuščena v nadaljnji premislek v nizu knjižnih objav: Zaratustrovo izročilo I in II (1994, 1996), Moč in oblast (2000), Nevarnost biti (2004), Zgodovina nihilizma (2011) in O krizi (2012).

O medijih in informacijah[uredi kodo]

19. maja 2009 je sodeloval pri okrogli mizi v Cankarjevem domu (Kosovelova dvorana), pri kateri so sodelovali še dr. Gorazd Kocijančič, dr. Rado Riha in dr. Marko Uršič. Dr. Ivan Urbančič pri tem pojasnjuje o medijih in informacijah. Govori o tem, da je informacija ukaz nekemu sistemu za odziv. Četudi je informacija lažna, a izzove odziv, je učinkovita. Mediji pa so prenos informacij in pravzaprav manipulirajo z ljudmi.

Izbrana dela[uredi kodo]

To so njegova izbrana dela:

  • Evropski nihilizem (1971)
  • Leninova "filozofija" (1971)
  • Vprašanje umetnosti in estetike na prelomu sodobne epohe: estetska in filozofska misel Dušana Pirjevca (1980)
  • Uvod v vprašanje naroda (1981)
  • Neosholastika na Slovenskem (1983)
  • Zaratustrovo izročilo I & II (1993 in 1996)
  • Moč in oblast : iz pomnjenja konca in začetka (2000)
  • Nevarnost biti : krokiji o duhu evropskosti (2003)
  • Zgodovina nihilizma (2011)
  • O krizi : epilog k Zgodovini nihilizma (2012)

Slovarček pojmov[uredi kodo]

Hermenevtika[uredi kodo]

Hermenevtika je študijsko področje, ki se ukvarja z razumevanjem besedil. Primer so študije pomena verskih besedil. V sodobni filozofiji hermenevtika vključuje tudi tolmačenje sporočil, ki niso v besedila ampak na primer predmeti, simboli; celo zgradbe in arhitektura. Za razumevanje pomena se je potrebno vživeti v gledišče ter zgodovinski in družbeni kontekst avtorja. Tolmačenje obsega tudi vsebovane metafore, prilike in namige na predhodne vire.

Fenomenologija[uredi kodo]

Fenomenologija (grško ψαινὸμενον - pojav + λὸγος - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo. Začetnik je filozof Edmund Husserl, ki je tudi zastavil paradigmo, da je zastavljene cilje mogoče doseči samo z intencionalnostjo.

Sklici[uredi kodo]

  1. Umrl je filozof Ivan Urbančič. 8.8.2016. Rtv Slo. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-filozof-ivan-urbancic/399890 href="http://www.nytimes.com/2016/10/21/world/europe/brexit-migration-walloons-eus-list-of-crises-keeps-growing.html?ref=europe">
  1. Ivan Urbančič-o medijih. 19.5.2009. Vimeo. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: https://vimeo.com/4795955
  1. Ivo Urbančič. 16.1.2017. Wikipedia. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivo_Urbančič
  1. Hermenevtika. 16.1.2017. Wikipedia. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Hermenevtika
  1. Fenomenologija. 16.1.2017. Wikipedia. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fenomenologija
  1. Poslovil se je filozof. 8.8.2016. Wikipedia. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.delo.si/kultura/knjiga/poslovil-se-je-filozof-ivan-urbancic.html
  1. Umrl je filozof in Pučnikov osebni prijatelj Ivan Urbančič. 8.8.2016. Nova 24h. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/umrl-je-slovenski-filozof-in-pucnikov-osebni-prijatelj-ivan-urbancic/
  1. Umrl je filozof in Pučnikov osebni prijatelj Ivan Urbančič. 8.8.2016. Žurnal. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.zurnal24.si/umrl-filozof-in-pucnikov-osebni-prijatelj-ivan-urbancic-clanek-275682
  1. Umrl je filozof in prevajalec Ivan Urbančič, ki je bil kritičen do titoizma!. 8.8.2016. Demokracija. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.zurnal24.si/umrl-filozof-in-pucnikov-osebni-prijatelj-ivan-urbancic-clanek-275682
  1. Umrl je filozof in prevajalec Ivan Urbančič. 8.8.2016. Times. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.times.si/kultura/umrl-filozof-in-prevajalec-ivan-urbancic--c51617fe388366d3a7b2da287661f6878adf66a6.html
  1. Umrl je filozof in prevajalec Ivan Urbančič. 8.8.2016. Siol. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://siol.net/aktualno/naslovna/umrl-filozof-in-prevajalec-ivan-urbancic-4490
  1. Umrl je filozof in prevajalec Ivan Urbančič. 9.8.2016. Večer. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: http://beta.publishwall.si/casopisvecer/post/222231/umrl-filozof-in-prevajalec-ivan-urbancic
  1. Umrl je filozof in prevajalec Ivan Urbančič. 8.8.2016. STA. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: https://www.sta.si/2291931/umrl-je-filozof-in-prevajalec-ivan-urbancic
  1. Zapustil nas je prof. dr. Ivan Urbančič. 10.8.2016. SDS. [internet]. [citirano 31. 1. 2017]. Dostopno na naslovu: https://www.sds.si/novica/zapustil-nas-je-prof-dr-ivan-urbancic-12377