Pojdi na vsebino

Duncan Haldane

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Duncan Haldane
Portret
F. Duncan M. Haldane med tiskovno konferenco ob podelitvi Nobelove nagrade v Stockholmu, Švedska, decembra 2016
RojstvoFrederick Duncan Michael Haldane
14. september 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (73 let)
London
BivališčePrinceton, New Jersey, ZDA
DržavljanstvoZdruženo kraljestvo, Slovenija
Narodnostbritanska, slovenska
Področjateorija kondenzirane snovi
Ustanove
Alma materUniverza v Cambridgeu (BA, PhD)
DisertacijaAn extension of the Anderson model as a model for mixed valence rare earth materials (1978)
Mentor doktorske
disertacije		Philip Warren Anderson[2]
Doktorski študentiAshvin Vishwanath[2]
Pomembne nagrade

Frederick Duncan Michael Haldane FRS[3], škotsko-slovenski fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko, * 14. september 1951, London, Združeno kraljestvo.

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Haldane se je izobraževal na šoli St. Paul v Londonu[4] in Christ's College v Cambridgeu, kjer je diplomiral in leta 1978 prejel doktorat iz znanosti.[5] Mentor njegove doktorske disertacije je bil Philip Warren Anderson.[2]

Kariera in raziskave

[uredi | uredi kodo]

Haldane je med leti 1977 in 1981 delal kot fizik na Institutu Laue – Langevin v Franciji. Avgusta 1981 je Haldane postal docent za fiziko na Univerzi Južne Kalifornije,[6][7] kjer je ostal do leta 1987. Haldane je bil leta 1981 imenovan za izrednega profesorja fizike, kasneje pa redni profesor fizike leta 1986. Julija 1986 se je Haldane zaposlil na oddelku za fiziko na Univerzi Kalifornije v San Diegu kot profesor fizike, kjer je ostal do februarja 1992. Leta 1990 je bil Haldane imenovan za profesorja fizike na oddelku za fiziko na Univerzi Princeton, kjer ostaja do danes. Leta 1999 je bil Haldane imenovan za profesorja fizike Eugena Higginsa. Leta 2017 je bil imenovan za univerzitetnega profesorja fizike Shermana Fairchilda.

Haldane je znan po številnih temeljnih prispevkih za fiziko kondenzirane snovi, vključno s teorijo Luttingerjevih tekočin, teorijo enodimenzionalnih spinskih verig, teorijo frakcijskega učinka kvantne hale, izključitveno statistiko, spektri prepletenosti in še veliko več. Od leta 2011 razvija nov geometrični opis frakcijskega kvantnega Hallovega učinka, ki uvaja "obliko" "kompozitnega bozona", ki ga opisuje "unimodularno" (determinanta 1) prostorsko metrično-tenzorsko polje kot temeljno kolektivno stopnjo svobode frakcijskega kvantnega Hallovega učinka (FQHE).[8] Ta novi opis "Chern-Simons + kvantna geometrija" je nadomestek za paradigmo "Chern-Simons + Ginzburg-Landau", uvedeno okrog leta 1990. Za razliko od svojega predhodnika ponuja opis kolektivnega načina FQHE, ki se ujema z Girvin-Macdonald-Platzmanovim "enojnim približevanjem".[9]

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Haldane je bil leta 1996 izvoljen za člana britanske Kraljeve družbe (FRS)[3] in leta 1992 za člana Ameriške akademije znanosti in umetnosti (Boston).[10] sodelavec Ameriškega fizikalnega društva (1986)[11] Je tudi član britanskega Inštituta za fiziko (1996) in Ameriškega združenja za napredek znanosti (2001).[12]

Prejel je nagrado Oliverja E. Buckleyja Ameriškega fizikalnega društva (1993); raziskovalno mesto s strani fundacije Alfreda P. Sloana (1984–1888); Lorentzovo stolico (2008), Diracovo medaljo (2012);[13] častni doktorat Univerze Cergy-Pontoise (2015)[14], kot tudi Univerze v Ljubljani (2018), 6. junija 2019 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU in istega leta tudi za častnega člana DMFA.

Z Davidom J. Thoulessom in J. Michaelom Kosterlitzom si je Haldane razdelil Nobelovo nagrado za fiziko leta 2016[15] "za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških faz snovi".

Osebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Haldane je britanski državljan in stalni prebivalec Združenih držav Amerike. Z ženo Odile Belmont živi v Princetonu v New Jerseyju.[16] Njegov oče je bil zdravnik v britanski vojski, ki je deloval na meji med Jugoslavijo in Avstrijo, kjer je spoznal mlado študentko medicine, Slovenko Ljudmilo Renko. Po poroki sta se preselila v Anglijo, kjer se je rodil Duncan.[17][18]

Slovensko državljanstvo je prejel na slovesnosti na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu 22. marca 2019. [19]


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Gregersen E. Encyclopædia Britannica
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Duncan Haldane na Projektu Matematična genealogija (angleško)
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 »Professor Frederick Haldane FRS«. London: Kraljeva družba. 1996. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2015.
  4. ↑ ,. Who's Who. A & C Black, an imprint of Bloomsbury Publishing plc.
  5. ↑ Haldane, Frederick Duncan Michael (1978). An extension of the Anderson model as a model for mixed valence rare earth materials (diplomska naloga). University of Cambridge. OCLC 500460873. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2019. Pridobljeno 24. marca 2019.
  6. ↑ »Princeton University Professor Wins Nobel Prize In Physics«. Princeton Patch. 4. oktober 2016.
  7. ↑ »3 Who Studied Unusual States of Matter Win Nobel Prize in Physics«. New York Times. 4. oktober 2016.
  8. ↑ Haldane, F. Duncan M. (2011). »Geometrical Description of the Fractional Quantum Hall Effect«. Physical Review Letters. Zv. 107. str. k6801. arXiv:1106.3375. Bibcode:2011PhRvL.107k6801H. doi:10.1103/PhysRevLett.107.116801.
  9. ↑ Haldane, F. D. M. (2009). »"Hall viscosity" and intrinsic metric of incompressible fractional Hall fluids«. arXiv:0906.1854 [cond-mat.str-el].
  10. ↑ »www.amacad.org« (PDF).
  11. ↑ »www.aps.org«.
  12. ↑ »www.aaas.org/fellow/haldane-frederick«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2017. Pridobljeno 24. marca 2019.
  13. ↑ »F. Duncan M. Haldane«. Princeton University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2017. Pridobljeno 2. julija 2011.
  14. ↑ »Doctor Honoris Causae«. Université de Cergy-Pontoise. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2016. Pridobljeno 5. oktobra 2016.
  15. ↑ Gibney, Elizabeth; Castelvecchi, Davide (2016). »Physics of 2D exotic matter wins Nobel: British-born theorists recognized for work on topological phases«. Nature. Zv. 538, št. 7623. str. 18. Bibcode:2016Natur.538...18G. doi:10.1038/nature.2016.20722.
  16. ↑ Heyboer, Kelly (4. oktober 2016). »Princeton prof celebrates Nobel Prize win by returning to the classroom«. The Star-Ledger. Pridobljeno 9. oktobra 2016.
  17. ↑ https://siol.net/novice/slovenija/nobelov-nagrajenec-moja-mati-je-bila-zavedna-slovenka-427197
  18. ↑ »USZS.gov.si - minister Žmavc sprejel nobelovca slovenskega rodu prof. dr. Duncana Haldanea«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2019. Pridobljeno 24. marca 2019.
  19. ↑ »Nobelovec Duncan Haldane prisegel kot slovenski državljan«. MMC RTV-SLO. 24. marec 2019. Pridobljeno 24. marca 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Duncan_Haldane&oldid=6286224«