Slovensko avtocestno omrežje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Avtocestni križ)
Jump to navigation Jump to search
Zemljevid avtocestnega omrežja (stanje 2018)
Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole

Slovensko avtocestno omrežje (tudi avtocestni križ) obsega pet avtocest in pet hitrih cest, katerih skupna dolžina je januarja 2020 znašala 603,16 km.[1] Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. panevropskega prometnega koridorja. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v Sloveniji (in tudi v SFRJ) je predstavljal odsek VrhnikaPostojna, ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

Avtoceste[uredi | uredi kodo]

Avtocesta Potek Dolžina
Avtocesta A1.svg Šentilj (Avstrija)–MariborCeljeLjubljanaPostojnaKoper (Srmin, H5) 245,3 km
Avtocesta A2.svg Karavanke (Avstrija)–KranjLjubljana (Kozarje, A1)–Ljubljana (Malence, A1)–Novo mestoObrežje (Hrvaška) 175,5 km
Avtocesta A3.svg Divača (Gabrk, A1)–SežanaFernetiči (Italija) 12,3 km
Avtocesta A4.svg Maribor (Slivnica, A1)–PtujGruškovje (Hrvaška) 34,6 km
Avtocesta A5.svg Maribor (Dragučova, A1)–Murska SobotaPince (Madžarska) 79,6 km

Hitre ceste[uredi | uredi kodo]

Hitra cesta Potek Dolžina
Hitra cesta 3.svg Ljubljana (Zadobrova, A1)–Ljubljana (Koseze, A2) 10,2 km
Hitra cesta 4.svg Razdrto (Nanos, A1)–AjdovščinaVrtojba (Italija) 42,1 km
Hitra cesta 5.svg Plavje (Italija)–Koper 7,8 km
Hitra cesta 6.svg Koper (Škocjan, H5)–Izola 5,2 km
Hitra cesta 7.svg Lendava (Dolga vas, A5)–Dolga vas (Madžarska) 3,5 km

Cestninjenje[uredi | uredi kodo]

Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1

Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom vinjete, medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo elektronsko cestninjenje. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za avtocestni predor Karavanke.[2]

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.[3]

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.[2] Od leta 2018 poteka rušenje cestninskih postaj.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Uredba o kategorizaciji državnih cest". pisrs.si. Pridobljeno dne 1. 1. 2020. 
  2. 2,0 2,1 "Cestninski sistem". www.dars.si. Pridobljeno dne 6. 12. 2019. 
  3. "Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti". Dnevnik. 13. 9. 2006. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]