Pojdi na vsebino

Tretja slovenska nogometna liga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani 3.SNL)
3. Slovenska nogometna liga
Trenutna sezona ali tekmovanje:
Current sports event 2025/26
ŠportNogomet
Ustanovitev1992
UpravitevljNZS
Divizija3. SNL Vzhod, 3. SNL Zahod
Število ekip28
Država Slovenija
KonfederacijaNZS
Napredovanje v2.SNL
Izpad vMedobčinske nogometne lige
Uradna spletna stranhttps://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258

Tretja slovenska nogometna liga je tretji kakovostni razred klubskega nogometa v Sloveniji. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem NZS.[1]

Tekmovalni sistem[2]

[uredi | uredi kodo]

Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer 3.SNL Vzhod in 3. SNL Zahod. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center.

Sistem izpadanja in promocij

[uredi | uredi kodo]

Sistem je enak pri obeh enotah in sicer:

  • V 2. SNL napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici.
  • Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto.

Sistem popolnjevanja

[uredi | uredi kodo]

Sistem je enak pri obeh enotah:

  • V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone.
  • V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ.
  • V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz MNZ Ljubljana, MNZ, Kranj, MNZ Koper in MNZ Nova Gorica.
  • V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz MNZ Maribor, MNZ Celje, MNZ Ptuj, MNZ Lendava, MNZ Murska Sobota.
  • Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval

Dovoljeno število menjav

[uredi | uredi kodo]

Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre.

Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU)

[uredi | uredi kodo]

V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v 2. SNL. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša Veržej in Piran, sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let.

V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil Mengeš, na vzhodu pa Drava, pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in Aluminijem slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala Žalec in Svoboda Brežice. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo.

Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica.

Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še Bakovci, Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši Križevci, Krško, Izola in Grosuplje, bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu.

Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar.

V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša Olimpija in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa Dravinja, medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša Šmartno 1928 in Adria Miren. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni Dob. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig.

V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni Dravograd. Naslova sta sicer osvojila Veržej in Ankran. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša Dravinja in Tolmin, izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince.

Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je Bled tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili.

Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala Bistrica, na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni Slovan. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava.

Seznam prvakov po sezonah in skupinah

[uredi | uredi kodo]
Sezona Prvak
Vzhod Sever Zahod Center
1992/93 Beltrans Veržej Finale Piran
1993/94 Drava Ptuj Mengeš
1994/95 Šentjur Črnuče
1995/96 Dravograd Goriške opekarne Renče
1996/97 Aluminij Kidričevo Radio Krka
1997/98 Pohorje Tabor Sežana
1998/99 Črenšovci Montavar Rogoza Avtoplus Korte Ivančna Gorica
1999/00 Renkovci Dravinja Brda Viator&Vektor Komenda
2000/01 Bakovci Asfalti Ptuj Renče Bela krajina
2001/02 Lesoplast Križevci Krško Izola GPG Grosuplje
2002/03 Čarda Pohorje Avtoplus Korte Svoboda Ljubljana
2003/04 Nafta Lendava Šoštanj Avtoplus Korte Factor Ježica
2004/05 Zavrč Šenčur
2005/06 Mura 05 Bonifika
2006/07 Zavrč Krka
2007/08 Rudar Velenje Olimpija Ljubljana
2008/09 Dravinja Tinex Šenčur
2009/10 Šmartno 1928 Adria Miren
2010/11 Odranci Kalcer Radomlje
2011/12 Zavrč Krka
2012/13 Farmtech Veržej AH Mas Tech
2013/14 Dravinja Kostroj TKK Tolmin
2014/15 Odranci Maribor B Ajdovščina Škou Zarica Kranj
2015/16 Lušt Beltinci Brežice 1919 Brda Ilirija 1911
2016/17 Nafta 1903 Maribor B Cherrybox24 Tabor Sežana AŠK Bravo
2017/18 Lušt Beltinci Dravograd Avto Grubelnik Bilje Bled Hirter
2018/19 Grad Dravograd Koper Bled Hirter
2019/20 / /
2020/21 Rogaška Ilirija 1911
2021/22 Kety Emmi Bistrica Brinje Grosuplje
2022/23 Dravinja Tolmin
2023/24 Drava Ptuj Roltek Dob
2024/25 Krško Posavje Roltek Dob
2025/26 ZASE Videm Vrhnika
2026/27

3. Slovenska nogometna liga Vzhod

[uredi | uredi kodo]

V 3. SNL Vzhod nastopajo ekipe iz MNZ Maribor, MNZ Celje, MNZ Ptuj, MNZ Lendava, MNZ Murska Sobota.

Seznam ekip lige Vzhod
Ime Mesto

v 2025/26

Naslov

prvaka

lige Vzhod

Stadion Kapaciteta

sedežev

NK Čarda 4. mesto 1 Nogometno igrišče v Martjancih 500
NK Korotan Prevalje 3. mesto Športni park Ugasle peči 500
NK Fužinar Ravne 5.mesto Mestni stadion Ravne 600
NK Ljutomer 12. mesto Športni park Ljutomer 300
NK Dobrovce 13. mesto Nogometno igrišče Dobrovce 300
NK Drava Ptuj 14. mesto 2 Mestni stadion Ptuj 2207
NK Podvinci 9. mesto Igrišče Podvinci 300
NK Rače 10. mesto Športnega parka Rače 300
NK Rogaška 11.mesto 1 Mestni stadion Rogaška Slatina 400
NK Hajdina 6. mesto Športni park Hajdina 300
NK Zavrč 7. mesto 3 Športni park Zavrč 300
NK Šmartno 1928 8. mesto 1 Stadion Šmartno 500
NK Videm 1. mesto 1 Športni park Videm pri Ptuju 500
NK MNZ, 1. mesto

3. Slovenska nogometna liga Zahod

[uredi | uredi kodo]

V 3. SNL Zahod nastopajo ekipe iz MNZ Ljubljana, MNZ, Kranj, MNZ Koper in MNZ Nova Gorica.

Seznam ekip lige Vzhod
Ime Mesto

v 2025/26

Naslov

prvaka

lige Vzhod

Stadion Kapaciteta

sedežev

NK Interblok 8. mesto Športni park Štefan Bele 500
MNK Izola 5. mesto 1 Mestni stadion Izola 5.085
NK Jesenice 2. SNL, 16. mesto 1 Športni park Podmežakla 500
ND Adria Miren MNZ, 1. mesto Stadion Pri Štantu 300
NK Lesce 7. mesto Nogometno igrišče Lesce 300
NK Svoboda Ljubljana 12. mesto Športni park Svoboda 500
NK Škofja Loka 9. mesto Nogometno igrišče Puštal 300
NK Tolmin 4. mesto 2 Športni park Brajda 500
NK Vipava 11.mesto Stadion ob Beli 300
NK Žiri 10. mesto Stadion Polje 300
ŠD Dob 3. mesto 2 Športni park Dob 400
NK Trbovlje 8. mesto Športni park Rudar 1000
NK Šenčur 2. mesto 2 Športni park Šenčur 524
NK Litija MNZ, 1. mesto Športni park Praporšče 580

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »NZS predpisi«. www.nzs.si (v angleščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  2. »NZS predpisi«. www.nzs.si (v angleščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.