Nogometna Liga prvakov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
UEFA Liga prvakov
Ustanovljen(a) 1955; 61 let
Regija Evropa (UEFA)
Število ekip 32 (predtekmovanje)
78 (skupno)
Povezana tekmovanja UEFA Superpokal
FIFA Svetovno klubsko prvenstvo
Trenutni prvaki Zastava Španije Real Madrid
(11. naslov)
Najuspešnejši klub(i) Zastava Španije Real Madrid
(11. naslovov)
Televizijske pravice Kanal A, Sportklub
Spletna stran uefa.com
UEFA Liga prvakov 2016/17

Liga prvakov, (uradno angleško UEFA Champions League) je najprestižnejše in medijsko najodmevnejše klubsko nogometno tekmovanje v Evropi v organizaciji Evropske nogometne zveze (UEFA), ki poteka od leta 1955. Finale lige prvakov v sezoni 2012–13 je bila najbolj gledana liga prvakov, kot tudi najbolj gledani letni športni dogodek po vsem svetu v letu 2013, saj si ga je ogledalo 360 milijonov televizijskih gledalcev.

V trenutni izvedbi, se Liga prvakov začne sredi julija s tremi kvalifikacijskimi krogi in play-off krogom. 10 ekip iz kvalifikacij se pridruži 22 drugim ekipam, ki imajo nastope v skupinskem delu že zagotovljene. Teh 32 ekip se z žrebom razdeli v osem skupin po štiri ekipe, ki igrajo med seboj v dvojnem sistemu (eno tekmo odigrajo doma in eno v gosteh). Osem zmagovalcev skupin in osem drugouvrščenih se uvrsti v izločilni del tekmovanja, ki jih nato vodi do finala v mesecu maju. Tretjeuvrščeni klubi se uvrstijo v šestnajstino finala Evropske lige. Zmagovalec lige prvakov se uvrsti še na UEFA Superpokal in FIFA klubsko svetovno prvenstvo.

Real Madrid je najuspešnejši klub v zgodovini tekmovanja, ki je na turnirju zmagal 11-krat, od tega petkrat v prvih petih letih tekmovanja. Španski klubi so skupaj osvojili 16 naslovov, sledi Anglija in Italija z 12 naslovi. Naslov je doslej osvojilo 22 različnih klubov, od katerih jih je 12 uspelo osvojiti več kot enkrat.

Trenutni prvak je Real Madrid. Od spremembe imena in zgradbe tekmovanja leta 1992 nobenemu klubu ni uspelo zmagati dvakrat zapored.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ko se je konec leta 1954 v glavi urednika francoskega športnega časnika L'Equipe Gabriela Hanota porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (ŠŠvedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom.

Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala.

Himna[uredi | uredi kodo]

Himno lige prvakov s preprostim imenom, uradno Champions League je napisal Tony Brittna in je priredba od Georga Friedricha Händela Zadok the Priest. V himni so uporabljeni trije uradni jeziki UEFE: angleščina, francoščina in nemščina. Himna se igra pred vsako tekmo, kakor tudi na začetku in koncu televizijskih prenosov tekem. Celotna himna je dolga približno tri minute, ima pa dva kratka verza in refren.

Format[uredi | uredi kodo]

Zemljevid UEFA držav katerih ekipe so igrale skupinski del Lige prvakov.
  UEFA država članica, ki je zastopana v skupinskem delu
  UEFA država članica, ki ni bila zastopana v skupinskem delu
  UEFA država članica, ki ni bila zastopana v Ligi prvakov (Kosovo)

Od leta 2009 se liga prvakov igra v dveh tekmah (ena doma in ena v gosteh). Ekipe, ki nimajo zagotovljenih neposrednih mest v skupinskem delu, se za mesta borijo preko kvalifikacij.

Število ekip v ligi prvakov, ki jih lahko ima posamezna zveza, je odvisna od položaja na UEFA koeficient lestvici članic. Ti koeficienti predstavljajo točke, ki jih posamezni klubi pridobijo z rezultati v zadnjih petih letih lige prvakov ali evropske lige. Večji koeficient ima zveza, več ekip lahko nastopa v ligi pravkov. Zveze z manjšim koeficientom pa nastopijo v kvalifikacijah. Da lahko klubi nastopijo v ligi prvakov morajo poleg športnih kriterijev, imeti dovoljenje s strani svoje nacionalne zveze. Za pridobitev licence, mora klub izpolnjevati določene zahteve, kot so stadion, infrastruktura in finančni pogoji.

Na turnirju sodeluje 32 ekip, ki so razdeljeni v 8 skupin, ki jih določi žreb. Ekipe iz istih držav ne morejo biti skupaj v skupini. Vsaka ekipa se v skupini pomeri z preostalimi tremi ekipami, tako doma kot v gosteh. Zmagovalci in drugouvrščeni iz vsake skupine napredujejo v osmino finla. Tretjeuvrščena ekipa pa se uvrsti v evropsko ligo. V osmini finala se prav tako ne morejo srečati ekipe iz iste države, od četrtfinala naprej pa se lahko. Tekmovanje ima tudi posbno pravilo glede doseženih golov v gosteh, in sicer: če je skupni izid obeh tekem neodločen, v naslednji krog napreduje ekipa, ki je dosegla več golov v gosteh pri nasprotniku.

Skupinski del se igra od septembra do decembra, medtem ko se izločilni del začne v februarju. V izločilnem delu, kot je osmina finala, četrfinale in pa polfinale, se igrata dve tekmi, z izjemo finala, kjer se zmagovalec odloči na eni tekmi. Ta ponavadi poteka v zadnjih dveh tednih v mesecu maju.

Format tekmovanja od sezone 2015/16[uredi | uredi kodo]

Od sezone 2015/16 v ligi prvakov tekmujejo tudi zmagovalci evropske lige, in sicer v skupinskem delu. Največje število, ki jo lahko ima posamezna zveza se je povečala od štiri do pet ekip.

Št. ekip, ki vstopijo v tem krogu Št. ekip, ki napreduje iz prejšnjega kroga
Prvi kvalifikacijski krog
(8 ekip)
  • 8 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 47.–54. mesta na lestvici
Drugi kvalifikacijski krog
(34 ekip)
  • 30 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 16.–46. mesta na lestvici (razen Lihtenštajna)
  • 4 zmagovalci iz prvega kvalifikacijskega kroga
Tretji kvalifikacijski krog Prvaki
(20 ekip)
  • 3 prvaki iz nacioanlnih zvez uvrščenih od 13.–15. mesta na lestvici
  • 17 zmagovalcev iz drugega kvalifikacijskega kroga
Ne-prvaki
(10 ekip)
  • 9 drugouvrščenih iz nacioanlnih zvez od 7.–15. mesta na lestvici
  • 1 ekipa iz nacionalne zveze uvrščena na 6. mestu na lestvici
Play-off krog Prvaki
(10 ekip)
  • 10 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; prvaki
Ne-pravki
(10 ekip)
  • 2 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 4.–5. mesta na lestvici
  • 3 četrtouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta a lestvici [LP]
  • Prvak Evropske lige[EL]
  • 5 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; ne-prvaki
Skupinski del
(32 ekip)
  • 12 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–12. mesta na lestvici
  • 6 drugouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–6. mesta na lestvici
  • 3 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta na lestvici
  • Prvak Lige prvakov
  • 5 zmagovalcev iz play-off kroga; prvaki
  • 5 zmagovalcev iz play-off kroga; ne-prvaki
Izločilni del
(16 ekip)
  • 8 zmagovalcev skupinskega dela
  • 8 druguvrščenih skupinskega dela
^EL :
^LP :


Nagrade[uredi | uredi kodo]

Pokal in medalje[uredi | uredi kodo]

Uradni pokal v Liverpoolovem muzeju.

Vsaka ekipa, ki je tri leta zaporedoma ali skupno petkrat osvojila Ligo prvakov prejela v trajno last repliko pokala (izvirnik pokala zavedno ostane v lasti UEFE). To je uspelo le petim klubom, Real Madridu, Ajaxu, Bayern Munichu, Milanu in Liverpoolu.

Sedanji pokal je visok 74 cm (29 palcev) in iz srebra, ki tehta 11 kg (24 lb). Zasnovl ga je Jörg Stadelmann, zlatar iz Berna, Švice. Prejšnji originalni pokal ima v lasti Real Madrid, ko je do leta 1966 osvojil šest naslovov. Stane pa okoli 10.000 švicarskih frankov.

Od sezone 2012/13 poleg pokala zmagovalcu podelijo tudi 40 zlatih medalj. Prav tako pa tudi drugouvrščeni prejmejo 40 srebrnih medalj.

Denarne nagrade[uredi | uredi kodo]

Od sezone 2015–16, UEFA vsakemu klubu, ki zmaga v t.i. play-offu, plača 2 milijona , poražencu pa 3 milijone €. Vsak klub, ki nastopa v skupinskem delu tekmovanja, prejme 12 milijonov €. Zmaga v skupinskem delu je vredna 1.5 milijona €, remi pa 500.000 €. Dodatno UEFA vsakemu, ki se iz skupine uvrsti med šestnajst najboljših plača 5.5 milijona €, četrtfinalistu 6 milijona €, polfinalistu 7 milijone €, finalistu 10.5 milijone € in zmagovalcu 15 milijonov €.

  • Prvi krog kvalifikacij: 200.000 €
  • Drugi krog kvalifikacij: 300.000 €
  • Tretji krog kvalifikacij: 400.000 €
  • Poraženec play-offa: 3.000.000 €
  • Zmagovalec play-offa: 2.000.000 €
  • Skupinski del tekmovanja: 12.000.000 €
  • Zmaga v skupini: 1.500.000 €
  • Neodločen izid v skupini: 500.000 €
  • Uvrstitev v osmino finala: 5.500.000 €
  • Četrtfinale: 6.000.000 €
  • Polfinale: 7.000.000 €
  • Poraženec v finalu: 10.500.000 €
  • Zmagovalec finala: 15.000.000 €

Zmagovalci Lige prvakov[uredi | uredi kodo]

Zmagovalci po letih[uredi | uredi kodo]

2016 - 2017 //
2015 - 2016 // Real Madrid
2014 - 2015 // FC Barcelona
2013 - 2014 // Real Madrid
2012 - 2013 // Bayern München
2011 - 2012 // Chelsea FC
2010 - 2011 // FC Barcelona
2009 - 2010 // Internazionale Milano F.C.
2008 - 2009 // FC Barcelona
2007 - 2008 // Manchester United
2006 - 2007 // AC Milan
2005 - 2006 // FC Barcelona
2004 - 2005 // Liverpool
2003 - 2004 // Porto
2002 - 2003 // AC Milan
2001 - 2002 // Real Madrid
2000 - 2001 // Bayern München
1999 - 2000 // Real Madrid
1998 - 1999 // Manchester United
1997 - 1998 // Real Madrid
1996 - 1997 // Borussia Dortmund
1995 - 1996 // Juventus
1994 - 1995 // AFC Ajax
1993 - 1994 // AC Milan
1992 - 1993 // Olympique de Marseille
1991 - 1992 // Barcelona
1990 - 1991 // Crvena Zvezda
1989 - 1990 // AC Milan
1988 - 1989 // AC Milan
1987 - 1988 // PSV Eindhoven
1986 - 1987 // Porto
1985 - 1986 // Steaua Bukarešta
1984 - 1985 // Juventus
1983 - 1984 // Liverpool
1982 - 1983 // Hamburger SV
1981 - 1982 // Aston Villa
1980 - 1981 // Liverpool
1979 - 1980 // Nottingham Forest
1978 - 1979 // Nottingham Forest
1977 - 1978 // Liverpool
1976 - 1977 // Liverpool
1975 - 1976 // Bayern München
1974 - 1975 // Bayern München
1973 - 1974 // Bayern München
1972 - 1973 // AFC Ajax
1971 - 1972 // AFC Ajax
1970 - 1971 // AFC Ajax
1969 - 1970 // Feyenoord
1968 - 1969 // AC Milan
1967 - 1968 // Manchester United
1966 - 1967 // Celtic F.C.
1965 - 1966 // Real Madrid
1964 - 1965 // Internazionale Milano F.C.
1963 - 1964 // Internazionale Milano F.C.
1962 - 1963 // AC Milan
1961 - 1962 // SL Benfica
1960 - 1961 // SL Benfica
1959 - 1960 // Real Madrid
1958 - 1959 // Real Madrid
1957 - 1958 // Real Madrid
1956 - 1957 // Real Madrid
1955 - 1956 // Real Madrid

Zmagovalci po klubih[uredi | uredi kodo]

Klub Št. naslovov prvaka Št. nastopov v finalu Leto, ko so bili prvaki Leto, ko so bili finalisti
Zastava Španije Real Madrid 11 3 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1966, 1998, 2000, 2002, 2014, 2016 1962, 1964, 1981
Zastava Italije Milan 7 4 1963, 1969, 1989, 1990, 1994, 2003, 2007 1958, 1993, 1995, 2005
Zastava Nemčije Bayern München 5 5 1974, 1975, 1976, 2001, 2013 1982, 1987, 1999, 2010, 2012
Zastava Anglije Liverpool 5 2 1977, 1978, 1981, 1984, 2005 1985, 2007
Zastava Španije Barcelona 5 3 1992, 2006, 2009, 2011, 2015 1961, 1986, 1994
Zastava Nizozemske Ajax 4 2 1971, 1972, 1973, 1995 1969, 1996
Zastava Italije Internazionale 3 2 1964, 1965, 2010 1967, 1972
Zastava Anglije Manchester United 3 2 1968, 1999, 2008 2009, 2011
Zastava Portugalske Benfica 2 5 1961, 1962 1963, 1965, 1968, 1988, 1990
Zastava Italije Juventus 2 6 1985, 1996 1973, 1983, 1997, 1998, 2003, 2015
Zastava Portugalske Porto 2 0 1987, 2004
Zastava Anglije Nottingham Forest 2 0 1979, 1980
Zastava Francije Olympique Marseille 1 1 1993 1991
Zastava Romunije Steaua Bukarešta 1 1 1986 1989
Zastava Nemčije Hamburger SV 1 1 1983 1980
Zastava Škotske Celtic 1 1 1967 1970
Zastava Anglije Chelsea 1 1 2012 2008
Zastava Nemčije Borussia Dortmund 1 1 1997 2013
Zastava Jugoslavije Crvena zvezda 1 0 1991
Zastava Nizozemske PSV Eindhoven 1 0 1988
Zastava Anglije Aston Villa 1 0 1982
Zastava Nizozemske Feyenoord 1 0 1970
Zastava Španije Valencia 0 2 2000, 2001
Zastava Francije Stade Reims 0 2 1956, 1959
Zastava Anglije Arsenal 0 1 2006
Zastava Francije AS Monaco 0 1 2004
Zastava Nemčije Bayer Leverkusen 0 1 2002
Zastava Italije Sampdoria 0 1 1992
Zastava Italije Roma 0 1 1984
Zastava Švedske Malmö 0 1 1979
Zastava Belgije Club Brugge 0 1 1978
Zastava Nemčije Borussia Mönchengladbach 0 1 1977
Zastava Francije Saint-Étienne 0 1 1976
Zastava Anglije Leeds United 0 1 1975
Zastava Španije Atlético Madrid 0 3 1974, 2014, 2016
Zastava Grčije Panathinaikos 0 1 1971
Zastava Jugoslavije Partizan 0 1 1966
Zastava Nemčije Eintracht Frankfurt 0 1 1960
Zastava Italije Fiorentina 0 1 1957

Zmagovalci po državah[uredi | uredi kodo]

Država Št. naslovov prvaka Št. nastopov v finalu  % zmag v finalih Prvaki iz te države Finalisti iz te države
Zastava Španije Španija 15 10 58 % Real Madrid (10), Barcelona (5) Real Madrid (3), Barcelona (3), Valencia (2), Atlético Madrid (2)
Zastava Italije Italija 12 14 46 % Milan (7), Internazionale (3), Juventus (2) Juventus (5), Milan (4), Internazionale (2), Fiorentina (1), Roma (1), Sampdoria (1)
Zastava Anglije Anglija 12 6 67 % Liverpool (5), Manchester United (3), Nottingham Forest (2), Chelsea (1), Aston Villa (1) Liverpool (2), Arsenal (1), Chelsea (1), Leeds United (1), Manchester United (2)
Zastava Nemčije Nemčija 7 11 39 % Bayern München (5), Borussia Dortmund (1), Hamburg (1) Bayern München (5), Borussia Dortmund (1), Bayer Leverkusen (1), Borussia Mönchengladbach (1), Eintracht Frankfurt (1), Hamburg (1)
Zastava Nizozemske Nizozemska 6 2 75 % Ajax (4), Feyenoord (1), PSV Eindhoven (1) Ajax (2)
Zastava Portugalske Portugalska 4 5 44 % Benfica (2), Porto (2) Benfica (5)
Zastava Francije Francija 1 5 16 % Marseille (1) Reims (2), Marseille (1), Monaco (1), St-Étienne (1)
Zastava Škotske Škotska 1 1 50 % Celtic (1) Celtic (1)
Zastava Romunije Romunija 1 1 50 % Steaua Bukarešta (1) Steaua Bukarešta (1)
Zastava Srbije Srbija 1 1 50 % Crvena zvezda (1) Partizan (1)
Zastava Grčije Grčija 0 1 0 % - Panathinaikos (1)
Zastava Belgije Belgija 0 1 0 % - Club Brugge (1)
Zastava Švedske Švedska 0 1 0 % - Malmö FF (1)


Slovensko sodelovanje v Ligi prvakov[uredi | uredi kodo]

V sezoni 1999/2000 se je v Ligo prvakov uvrstil tudi slovenski prvak Maribor. Klub je igral v skupini z italijanskim Laziem, ukrajinskim Dinamom in nemškim Bayerjem iz Leverkusna. V Kijevu je z 1–0 premagal Dinamo ter bil na vrhu lestvice. Sledil je domači poraz proti Bayerju z 2–0, nato je Lazio dvakrat z 4–0 odpravil slovenske prvake na obeh tekmah. Dinamo se je maščeval za poraz, tekma se je končala z izidom 2–1, na zadnji šesti tekmi pa je Maribor z 0–0 odščipnil točko Bayerju. V skupini A je končal s štirimi osvojenimi točkami na zadnjem, četrtem mestu, iz skupine pa sta napredovala Lazio in Dinamo Kijev.

Nekaj slovenskih nogometašev je uspešno igralo za tuje klube. Zlatko Zahovič, ki je bil najboljši slovenski nogometaš, je v dresu Porta pokazal svoje najboljše predstave, vendar mu z moštvom nikoli ni uspelo priti prav do vrha. Nekoliko uspešnejši je bil leta 2001, ko se je z Valencio uvrstil v finale in po izvajanju enajstmetrovk (vratar Oliver Kahn mu jo je mojstrsko ubranil) izgubil proti münchenskemu Bayernu. V ligo prvakov se je v dresu genovske Sampdorie v finale uvrstil tudi Srečko Katanec, njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. V sezoni 2010/11 je v Ligi prvakov nastopal Valter Birsa s svojim AJ Auxerre. V skupini G se je pomeril z Realom, Milanom in Ajaxom. V petih nastopih je dosegel en zadetek v Amsterdamu.

V sezoni 2014/15 je nastopal Jan Oblak, v dresu Atletica iz Madrida, se je prebil do četrtfinala, kjer so jih premagali mestni tekmeci Real Madrid. V tej sezoni se je v skupinski del drugič v zgodovini prebil tudi NK Maribor. V skupini G se je pomeril z angleškim Chelsejem, nemškim Schalkejem in portugalskem Sportingu. Na domači tekmi je remiziral s Sportingom, z 1–1, v gosteh pri Schalkeju prav tako, kakor tudi s Chelsejem doma. V Londonu je doživel visok poraz, s 6–0 jih je premagal Chelsea, na portugalskem jih je odpravil Sporting s 3–1, doma pa so v zadnji tekmi doživeli poraz z 1–0 proti Schalkeju.

V sezoni 2015/16 se je Jan Oblak, v dresu Atletico Madrida, prebil vse do finala. Premoč so morali priznati mestnemu tekmecu Realu, ki jih je premagal po izvajanju 11-metrovk.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]