Šapur I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Šapur I.
Portret
Rojstvo
Firuzabad[d]
Smrt maj 270
Bišapur[d]
Državljanstvo Derafsh Kaviani flag of the late Sassanid Empire.svg Sasanidsko cesarstvo
Poklic vladar

Šapur I., sasanidski kralj med 242 - 272, sin Ardaširja I.

Šapurjeva politika[uredi | uredi kodo]

Nadel si je naziv 'Kralj kraljev Irana in ne-Irana', s čemer si je, tako kot rimski cesarji, lastil oblast nad svetom. V njegovem času je sasanidska Perzija dosegla prvi vrh moči, saj je kralj v vrsti vojaških pohodov razmaknil meje imperija tako, da so se približale mejam Ahemenidskega kraljestva. Med drugim je zasedel del Kušanskega kraljestva, zahodno Kitajsko in v treh bitkah porazil Rimljane. Večkrat je vdrl v Sirijo in Malo Azijo, vendar zaradi ropanja in ne teritorialnih osvajanj. Vrhunec uspeha je pomenil poraz rimskega cesarja Valerijana (vladal 253 - 60) pri Edesi; cesar je ostanek življenja preživel v perzijskem ujetništvu. Dogodek je dal vklesati v steno soteske Naqsh-i-Rustem pri Perzepoli.

Šapur je bil pokrovitelj umetnosti, ki je bila v njegovem času pod vplivom rimske (prevzem tehnike mozaika, rimskih motivov). Po grškem načrtu je zgradil novo prestolnico Bišapur (klasično sasanidsko mesto je imelo okrogel tloris, Bišapur pravokotnega). Značilna so številna dela na namakalnih sistemih v obliki mostov - jezov. Najznamenitejši je Valerijanov most pri Dizfulu, zgrajen v rimski tehniki in stilu s pomočjo delovne sile rimskih vojnih ujetnikov.Zoroastrstvo je dobilo klasično podobo, res pa je, da je bil kralj versko strpen in prav za njegove vlade je začel delovati Mani, utemeljitelj manihejstva. Svojo kariero je začel tudi vrhovni mag mobadan mobad Kartir, ki je vso moč pokazal po Šapurjevi smrti.