Velika nagrada Avstralije 1988

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zastava Avstralije   Velika nagrada Avstralije 1988
Podrobnosti o dirki
16. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1988.
Adelaide (long route).svg
Datum 13. november 1988
Urad. ime LIII Foster's Australian Grand Prix
Lokacija Adelaide Street Circuit
Adelaide, Avstralija
Dirkališče Ulično dirkališče, 3,770 km
Razdalja 82 krogov, 309,960 km
Vreme Oblačno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač Zastava Brazilije Ayrton Senna McLaren-Honda
Čas 1:17,748
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Francije Alain Prost McLaren-Honda
Čas 1:21,216 (v 59. krogu)
Stopničke
Prvi Zastava Francije Alain Prost McLaren-Honda
Drugi Zastava Brazilije Ayrton Senna McLaren-Honda
Tretji Zastava Brazilije Nelson Piquet Lotus-Honda

Velika nagrada Avstralije 1988 je bila šestnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1988. Odvijala se je 13. novembra 1988 na dirkališču Adelaide Street Circuit v Adelaidi. Zmagal je Alain Prost, drugo mesto je osvojil Ayrton Senna, tretje pa Nelson Piquet. Senna je osvojil najboljši štartni položaj, Prost pa je postavil najhitrejši krog dirke.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Ayrton Senna si je z zmago na prejšnji dirki za Veliko nagrado Japonske že zagotovil svoj prvi dirkaški naslov prvaka.

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Ayrton Senna je osvojil trinajsti najboljši štartni položaj sezone, drugi pa je bil ponovno Alain Prost. Drugo štartno vrsto sta zasedla Nigel Mansell in Gerhard Berger, do desetega mesta pa so se zvrstili še Nelson Piquet, Riccardo Patrese, Derek Warwick, Alessandro Nannini, Ivan Capelli in Thierry Boutsen.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Na štartu je povedel Prost pred Senno, sledili pa so Gerhard Berger, Nelson Piquet in Nigel Mansell. V četrtem krogu je imel Prost že 5,5 sekunde prednosti pred Senno. Michele Alboreto s Ferrarijem je odstopil že v prvem krogu, ko ga je zadel Alex Caffi z Dallaro. Berger je uspel prehiteti Senno in začel loviti vodilnega Prosta, ki ga je v štirinajstem krogu tudi prehitel. Do triindvajsetega kroga je imel že tri sekunde prednosti, toda ob prehitevanju Stefana Modene in Renéja Arnouxa za krog je prišlo do trčenja v katerem sta Berger in Arnoux odstopila. Tako sta bila v vodstvu McLarna, Piquet je držal tretje mesto, Riccardo Patrese z Williamsom četrto, peti pa je bil Mansell. Patrese je večkrat poskušal prehiteti Piqueta, toda zaradi šibkejšega motorja mu to ni uspelo.

V triinpetdesetem krogu se je Patrese zavrtel, zato ga je prehitel Mansell, ki tudi ni uspel prehiteti Piqueta, v šestinšestdesetem krogu pa je odstopil zaradi okvare zavor. Prost je imel med tem že pol minute prednosti pred Senno in je za krog prehitel že vse do petega mesta. Zahtevna steza je zahtevala svoj davek v zadnjem delu dirke, Satoru Nakadžima in Mauricio Gugelmin sta trčila, Alessandro Nannini se je zavrtel, Jonathan Palmer je odstopil zaradi okvare menjalnika, Derek Warwick in Eddie Cheever sta odstopila zaradi okvare motorja, Stefano Modena in Oscar Larrauri zaradi okvare pogonske gredi, Alex Caffi zaradi okvare sklopke, Philippu Alliotu pa je zmanjkalo goriva. Na koncu je bilo uvrščenih le enajst dirkalnikov, od tega jih je dirkalo le še sedem. Prost je zmagal z veliko prednostjo pred Senno, Piquet je bil tretji, Patrese četrti, točke pa sta osvojila še Thierry Boutsen z načetim motorjem in Ivan Capelli s predrto pnevmatiko.

Po dirki[uredi | uredi kodo]

To je bila zadnja dirka Formule 1, na kateri so sodelovali dirkalniki s turbo motorji, ki so bili dovoljeni od sezone 1977. Za naslednjo sezono 1989 so bili dovoljeni le atmosferski motorji zaradi varnosti.

Po koncu sezone je bilo veliko kritik na sistem točkovanja. Prost je med sezono namreč osvojil 105 točk, na vseh dirkah pa je bil prvi ali drugi, med tem ko je Senna osvojil le 94 točk, dosegel pa je tudi po eno četrto in šesto mesto. Toda zaradi pravila, ki pet najslabših rezultatov sezone ne upošteva, je bilo Prostu priznanih le 87 prvenstvenih točk, Senni pa 90. Tako je Senna postal edini prvak ob Johnu Surteesu, ki je postal prvak kljub temu, da ni osvojil največ točk v sezoni.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 11 Zastava Francije Alain Prost McLaren-Honda 82 1:53:14,676 2 9
2 12 Zastava Brazilije Ayrton Senna McLaren-Honda 82 + 36,387 s 1 6
3 1 Zastava Brazilije Nelson Piquet Lotus-Honda 82 + 47,546 s 5 4
4 6 Zastava Italije Riccardo Patrese Williams-Judd 82 + 1:20,088 6 3
5 20 Zastava Belgije Thierry Boutsen Benetton-Ford 81 +1 krog 10 2
6 16 Zastava Italije Ivan Capelli March-Judd 81 +1 krog 9 1
7 23 Zastava Italije Pierluigi Martini Minardi-Ford 80 +2 kroga 14  
8 22 Zastava Italije Andrea de Cesaris Rial-Ford 77 Brez goriva 15  
9 26 Zastava Švedske Stefan Johansson Ligier-Judd 76 Brez goriva 22  
10 30 Zastava Francije Philippe Alliot Larrousse-Ford 75 Brez goriva 24  
11 14 Zastava Francije Philippe Streiff AGS-Ford 73 El. sistem 16  
Ods 9 Zastava Italije Piercarlo Ghinzani Zakspeed 69 Dovod goriva 26  
Ods 5 Zastava Združenega kraljestva Nigel Mansell Williams-Judd 65 Zavrten 3  
Ods 19 Zastava Italije Alessandro Nannini Benetton-Ford 63 Zavrten 8  
Ods 33 Zastava Italije Stefano Modena Euro Brun-Ford 63 Pog. gred 20  
Ods 17 Zastava Združenega kraljestva Derek Warwick Arrows-Megatron 52 Motor 7  
Ods 18 Flag of the United States Eddie Cheever Arrows-Megatron 51 Motor 18  
Ods 15 Zastava Brazilije Maurício Gugelmin March-Judd 46 Trčenje 19  
Ods 2 Zastava Japonske Satoru Nakadžima Lotus-Honda 45 collision 13  
Ods 24 Zastava Španije Luis Perez-Sala Minardi-Ford 41 Motor 21  
Ods 36 Zastava Italije Alex Caffi Dallara-Ford 32 Sklopka 11  
Ods 28 Zastava Avstrije Gerhard Berger Ferrari 25 Trčenje 4  
Ods 25 Zastava Francije René Arnoux Ligier-Judd 24 Trčenje 23  
Ods 3 Zastava Združenega kraljestva Jonathan Palmer Tyrrell-Ford 16 Prenos 17  
Ods 32 Zastava Argentine Oscar Larrauri Euro Brun-Ford 12 Pog. gred 25  
Ods 27 Zastava Italije Michele Alboreto Ferrari 0 Trčenje 12  
DNQ 31 Zastava Italije Gabriele Tarquini Coloni-Ford    
DNQ 4 Zastava Združenega kraljestva Julian Bailey Tyrrell-Ford    
DNQ 29 Zastava Francije Pierre-Henri Raphanel Larrousse-Ford    
DNQ 10 Zastava Nemčije Bernd Schneider Zakspeed    
DNPQ 21 Zastava Italije Nicola Larini Osella    

Zastava Brazilije Brazilija  • Zastava San Marina San Marino  • Zastava Monaka Monako  • Zastava Mehike Mehika  • Zastava Kanade Kanada  • Flag of the United States V. ZDA  • Zastava Francije Francija  • Zastava Združenega kraljestva V. Britanija
Zastava Nemčije Nemčija  • Zastava Madžarske Madžarska  • Zastava Belgije Belgija  • Zastava Italije Italija  • Zastava Portugalske Portugalska  • Zastava Španije Španija  • Zastava Japonske Japonska  • Zastava Avstralije Avstralija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Japonske 1988
Prvenstvo Formule 1
sezona 1988
Naslednja dirka:
Velika nagrada Brazilije 1989

Predhodna dirka:
Velika nagrada Avstralije 1987
Velika nagrada Avstralije Naslednja dirka:
Velika nagrada Avstralije 1989

1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1937  • 1938  • 1939  • 1947  • 1948  • 1949  • 1950
1951  • 1952  • 1953  • 1954  • 1955  • 1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965
1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980
1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995
1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2009  • 2010
2011  • 2012  • 2013  • 2014