Paolo Santonino

Paolo Santonino (latinsko Paulus Santoninus), italijanski humanist, laični kancler oglejske kurije v Vidmu, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.

Kardinal G. Mercati je leta 19837 objavil Santoninov opis potovanj v letih 1485 - 1487, ki je je dragocen opis verskega in posvetnega življenja tega časa.

V treh vizitacijskih potovanjih v letih od 1485 do 1487 je kancler Santonino spremljal generalnega vikarja oglejskega patriarha, ki je ugotavljal škodo, ki so jo povzročili turški vpadi na južnem Štajerskem, na Kranjskem in Koroškem, blagoslavljal oskrunjene cerkve in podeljeval zakramente. Svoje popotne vtise je opisal v dnevniku, ki je ohranjen in tudi preveden v slovenščino:

Paolo Santonino, Popotni dnevniki 1485 - 1487. Prev. Primož Simoniti Mohorjeva družba Celovec, Ljubljana, 1991. (COBISS) ISBN 3-85013-238-2.

Prvo potovanje

Na prvo potovanje se je odpravil 29. septembra 1485 iz San Daniele v Furlaniji in ga zaključil 11. novembra 1485 v Vidmu. Na njem je obiskal vzhodno Tirolsko in kraje v dolini reke Drave.

Drugo potovanje

Drugo potovanje je pričel 26. augusta 1486 v Čedadu in ga zaključil 1. oktobra 1486 v Vidmu. Na njem je obiskal današnjo avstrijsko Koroško in tedanjo Kranjsko, pot ga je vodila ob reki Natisone do Kreda in naprej skozi Kobarid in Tolmin. Ustavil se je v Škofji Loki, Kranju, Tržiču nato pa čez prelaz Ljubelj potoval v Železno Kapljo in ob Dravi v Ferlach. Po enem tednu, preživetem v Beljaku je obiskal samostan Arnoldstein, Sankt Stefan im Gailtal in grad Finkenstein, nato se je Santonino s škofom vrnil v Rosegg. Od tod je pot vodila v smeri proti Trbižu od tam pa čez prelaz Predel v Bovec in Kobarid nazaj v Čedad.

Tretje potovanje

Tretje potovanje se je pričelo 7. maja 1487 v Tolminu in se zaključilo 8. junija 1487 v Vidmu. Pot je vodila do Grahova, skozi Selce, Kompolje in Franz (Vransko) v Slovenske Konjice. Obiskal je Loče in Čadram pri Oplotnici. Pot ga je vodila v Poljčane, v samostan sv. Zofije v Studenicah, naprej v Makole in na Črešnjevec ter na grad Štatenberg. Obiskal je Ptuj in Ptujsko Goro, Žetale ter Rogatec. Po petih dnevih počitka v Rogatcu se je vrnil v Studenice, nadaljeval na Črešnjevec, obiskal Polskavo in Hoče. Naslednji kraji obiska so bili Fram, Slivnica, Slovenska Bistrica in Tinje. Ponovno je potoval skozi Slovenske Konjice, na vizitacije v Malahorni, Vitanju in Črešnjicah ter obiskal tudi Žičko Kartuzijo. Pot je vodila naprej skozi Ponikvo v Celje. Potovanje je zaključeval z obiski gradu Glogowitz (Blagovica), Tolmina , Čedada ter ga končal v Vidmu.

Viri

• Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
• Helmut Hundsbichler, »Pavel Santonino o Sloveniji (1486 in 1487) : Stvarnost in mentaliteta v potopisu iz pozne gotike«. Zgodovinski časopis 50 (1996) 187-202.
• Barbara Maier in Hans Gerold Kugler, Santoninos Kost. Klagenfurt, 2001. ISBN 3-851-29346-0.
• Helmut Hundsbichler, »Paolo Santoninos »Reisetagebücher« in neuer Sicht«. V Volker Schimpff in Wieland Führ, ur. Historia in Museo : Festschrift für Frank-Dietrich Jacob. Langenweissenbach, 2004, 215-223.

Zunanje povezave

• odlomek iz popotnega dnevnika