Oplotnica
| Oplotnica | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Država: |  Slovenija |
| Nadmorska višina: | 379 m |
| Število prebivalcev: | 1333 |
| Poštna št./pošta: | 2317 Oplotnica |
| Občina: | Oplotnica |
| Pokrajina: | Štajerska |
| Statistična regija: | Podravska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Oplotnica je naselje na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice - Lukanja - Lovrenc na Pohorju. Oplotnica je središče občine Oplotnica. Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu istoimenskega potoka iz pohorske tesni na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam. Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot tržno naselje za kmetijske pridelke in les. Pogonsko moč potoka so uporabljale fužine, kovačnice, žage in mlini.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Kraj Oplotnica je prvič omenjen leta 1182, takrat je štajerski vojvoda Otokar VI. (Otokar Traungavski) podaril žičkemu samostanu kmetijo v Oplotnici. Iz 11. stoletja naj bi izvirala tudi prvotna graščina. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan.
[uredi] Graščina v Oplotnici
Graščino so v 11. stoletju zgradili Oplotniški gospodje. Leta 1182 so jo v dar od vojvode Traungavskega dobili žički menihi. V prvih letih 17. stoletja so kartuzijani pozidali sedanji dvorec, ki so ga imeli v posesti vse do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan. Leta 1826 je graščino od verskega sklada kupil knez Weriand von Windischgrätz in v lasti te rodbine je bila vse do konca II. svetovne vojne oz. do leta 1945, ko je bila podržavljena. V graščini so bila stanovanja uradnikov, ki so vodili steklarno, lesno podjetje, opekarno in gozdove. Ob graščini se nahaja gospodarsko poslopje, ki ima arhitektonske značilnosti 17. stoletja, kot so arkadni loki, grebenasti oboki, graščina pa je ohranila tudi del obzidja ter nekaj redkih dreves nekdanjega parka. Po letu 1945 je bila v graščini šola, nato pa stanovanja.
Najlepši del graščine je prav gotovo kapela z izjemno dobro ohranjeno štukaturo, ki spada med najkvalitetnejša tovrstna dela na slovenskem Štajerskem. Štukatura je delo italijanskih mojstrov iz let 1635-1640. Posebno mesto v kapeli pripada še kovani pregradi, ki je lep primer kovaštva iz 17. stoletja.
[uredi] Izvor krajevnega imena
Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz...pertotam aquam, que Plotonitz dicitur..., leta 1206 Oplotnitz, 1213Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.[1]
[uredi] Viri in opombe
- ^ Snoj, Marko (2009).Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
* Slatinek Damjan, Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes, Maribor 2001. (COBISS)
- Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
