Kivi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kivi
Sadež kivija, prikazan v celoti in v polovicah
Sadež kivija, prikazan v celoti in v polovicah
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Ericales (vresovke)
Družina: Actinidiaceae
Rod: Actinidia (aktinidija)
Vrsta: A. deliciosa
Znanstveno ime
Actinidia deliciosa
C.F.Liang.& A.R.Ferguson.

Kivi je užiten sadež kulturne skupine gozdne trte Aktinidije. Aktinidijin »dom« je Shaanxi, Kitajska.

Plodovi kivija so ovalne oblike, velike pribižno kot kokšje jajce. To je približno 5–8 cm v dolžino in 4,5-5,5 cm v premer. Kivi ima vlaknt zeleno-rjav olupek in svetlo zeleno ali zlato meso z približno 800 črnimi, užitnimi semeni. Meso ima mehko teksturo in unikaten okus.

Kivi je bil prvotno znan kot kitajska kosmulja, nato pa so ga, sredi dvajsetega stoletja, preimenovali zaradi tržnih razlogov, najprej v melono nato pa v kivi. To ime je kivi dobil po ptiču kiviju iz Nove Zelandije, saj naj bi bil olupek tega sadja podoben perju ptiča kivija.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pridelava kivija v letu 2005
Največji proizvajalci kivija- 2005
(podatki v milijon tonah)
Zastava Italije Italija 0.48
Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija 0.28
Zastava Čila Čile 0.15
Zastava Francije Francija 0.08
Zastava Grčije Grčija 0.04
Zastava Japonske Japonska 0.04
Flag of the United States.svg ZDA 0.02
Iran Iran 0.02
Flag of Canada.svg Kanada 0.01
Svet skupaj 1.12
Vir:
Organizacija za hrano in agrikulturo OZN (FAO)[1]

Kivi izvira iz Kitajske, kjer je bil razglašen za državen sadež Republike Kitajske. Tudi druge vrste akdinidije so bile najdene na področju Kitajske in vzhodne Japonske.

Ta kulturna rastlina se je razširila po svetu v zgodnjih letih 20. stoletja, ko je njena semena v Novo Zelandijo prinesla Isabel Fraser. Prvotno so kivi gojili na domačih vrtovih, večja proizvodnja kivija pa se je začela leta 1940.

Zdaj je glavna proizvajalka Italija, njej pa sledijo Nova Zelandija, Čile, Francija, Grčija, Japonska in ZDA. Kivi še vedno proizvajajo na Kitajskem, njegovem rojstnem kraju, a Kitajska ni nikdar prišla na listo največjih 10 proizvajalcev.

Imena[uredi | uredi kodo]

Ta sadež ima bogato zgodovino, preden je bil poimenovan v kivi in zato ima veliko starih imen. Na Kitajskem zanj obstajajo naslednja imena:

  • Makakova Breskev (獼猴桃 míhóu táo)
  • Makakova Hruška (猕猴梨 míhóu lí)
  • Trtna hruška (藤梨 téng lí)
  • Sončna breskev (阳桃 yáng táo)
  • Lesna Jagoda (木子 mù zi)
  • Dlakavo Sadje (毛木果 máo yee goh)
  • Nenavaden sadež ali čudežen sadež(奇異果 qíyì guǒ): najbolj pogosto ime v Tajvanu in Hong Kongu (奇異果 kay yee goh).
Narezan zlati kivi

Druge vrste[uredi | uredi kodo]

Skoraj vse vrste kivija spadajo med kulturne rastline aktinidije deliciose: Hayward, Chico in Saanichton 12. Te vrste se skoraj ne razlikujejo med seboj in vsem ustreza zgornji opis.

Obstaja pa tudi zlati kivi z rumenim mesom in slajšim in manj kislim ter bolj tropskim okusom, ki je bil razvit na Novi Zelandiji, tržno povpraševanja po njem pa čedalje bolj narašča. Tudi nekatere divje trte na Kitajskem imajo rumene plodove, a so majhni in zato tržno neuporabni. Semena teh rastlin so na Novo Zelandijo prinesli leta 1987. Podjetje pa je potrebovalo kar 11 let, da so razvili nov sadež. Razvili so ga preko opraševanja in transplantacije trte zelenega kivija.

Zlati kivi ima gladek, bronast olupek, na eni strani pa je bolj koničast. Ima višjo tržno ceno in je za razliko od zelenega kivija manj kosmat, tako da ga lahko pojemo z olupkom vred, če prej z njega odstranimo mehak, puhast »plašč«.

Hranilna vrednost[uredi | uredi kodo]

Kivi je bogat vir vitamina C. Količina kalija v kiviju po teži je malo manjša kot v banani. Vsebuje tudi vitamina A in E.

Olupek je dober vir antioksidantov. Surov kivi vsebuje tudi veliko encima aktinidina, ki se uporablja za mehčanje mesa, a je lahko alergen za nekatere posameznike. Posebno ljudje, ki so alergični na Lateks, Ananas in papajo so velikokrat alergični tudi na kivi.

Priprava in potrošnja[uredi | uredi kodo]

Kivi lahko pojemo kot celoto, kot Jabolko ( redko tudi z olupkom, ker ta poveča kislost). Lahko ga prerežemo na pol in meso postrgamo ven z žličko, ali pa ga preprosto narežemo na kolobarje in ga postrežemo skupaj z navadnim jogurtom.

Kivi lahko olupimo tudi s pomočjo lupilca za Krompir.

Na kosce narezan kivi
Povrhnjica sadeža

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]