Izraelske obrambne sile

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vojaštvo Izraela
Ustanovitev 1948
Veje/rodovi sil Israeli Army (Land Arm) Flag.svg Izraelska kopenska vojska
Israel Air Force Flag.svg Izraelsko vojno letalstvo
Naval Ensign of Israel.svg Izraelska vojna mornarica
Vodstvo
Minister za obrambo Izraela Rav Aluf Ehud Barak
načelnik generalštaba Rav Aluf Benny Gantz
Pripadniki
Vojaška polnoletnost 18
Nabor 18
V aktivni
vojaški službi
1.499.186 males, age 17–49 (2000 ocena),
1.462.063 females, age 17–49 (2000 ocena)
Sposobni za
vojaško službo
1.226.903 males, age 17–49 (2000 ocena),
1.192.319 females, age 17–49 (2000 ocena)
Letni doprinos
vojaške polnoletnosti
50.348 males (2000 ocena),
47.996 females (2000 ocena)
Aktivni pripadniki 187.000[1] (ranked 34th)
Rezervni pripadniki 565.000[1]
Vojaški izdatki
Proračun $16 milijard (izraelski obrambni proračun za 2011)[2]
Delež BDP 6,9% (2011)[3]
Industrija
Domači oskrbovalci Israel Aerospace Industries
Israel Military Industries
Israel Weapon Industries
Elbit Systems
Elisra
Elta
Rafael Advanced Defense Systems
Soltam Systems
Plasan
Automotive Industries
Hatehof
Israel Shipyards
SimiGon
BUL Transmark
Aeronautics Defense Systems
Israel Ordnance Corps
Meprolight
Tuji oskrbovalci Flag of the United States United States[4]
Zastava Nemčije Germany[5]
Zastava Združenega kraljestva United Kingdom[6]
Zastava Francije France[7]
Zastava Italije Italy[8]
Zastava Južne Koreje South Korea[9]
Zastava Španije Spain[7]
Zastava Češke Czech Republic[9]
Zastava Slovaške Slovakia[7]
Zastava Kanade Canada[7]
Zastava Slovenije Slovenia[7]
Zastava Bosne in Hercegovine Bosnia and Herzegovina[7]
Zastava Avstrije Austria[7]
Zastava Avstralije Australia[7]
Zastava Romunije Romania[7]
Zastava Madžarske Hungary[7]
Zastava Srbije Serbia[7]
Zastava Indije India[7]
Zastava Kolumbije Colombia[7]
Zastava Brazilije Brazil[7]
Sorodni članki
Zgodovina Arbasko-izraelske vojne
Sueška kriza (1956)
Prva libanonska vojna
Druga libanonska vojna

Izraelske obrambne sile (hebrejsko צבא ההגנה לישראל; latinični zapis Cva ha-hagana le-Jizrael, pogosto krajšano kot 'צה"ל, Cahal; angleško Israel Defence Forces ali okrajšano IDF) so oborožene sile Izraela ter so razdeljene na:

Izraelske obrambne sile so del Izraelskih varnostnih sil.

Zgodovina Cahala[uredi | uredi kodo]

Glavni članek Zgodovina Izraelskih obrambnih sil

Vojaštvo[uredi | uredi kodo]

Obvezni vojaški rok služijo tako moški kot ženske nad 18 let, razen če imajo verske ali zdravstvene razloge. Izrael je trenutno edina država, ki ima predpisano obvezno vojaško služenje tudi za ženske, medtem ko izraelskim Arabcem služenje ni potrebno, lahko pa se javijo kot prostovoljci.

Moški služijo tri leta, ženske pa dve, razen če se javijo za namestitev na bojne položaje, kar tudi njim služenje podaljša na tri leta. Vojaško obvezništvo ni plačano, je pa potrebno za pridobitev varnostnih dovoljenj in za možnost kandidature na nekatere vladne položaje.

Poleg obveznega triletnega služenja morajo moški, mlajši od 43-45 let, vsako leto na enomesečno rezervno služenje.

Organizacija in struktura[uredi | uredi kodo]

Generalštab[uredi | uredi kodo]

Glejte članek Seznam načelnikov generalštaba Izraelskih obrambnih sil.

Vojaška tehnologija[uredi | uredi kodo]

IDF so ena najbolj visoko tehnoloških vojska na svetu, s svojo lastno razvojno službo Rafael. Izgrajen ima sistem za obrambo pred medcelinskimi izstrelki Hetz, z ZDA pa sodeluje tudi pri razvoju visokoenergetskega laserja za obrambo pred raketami s srednjim dosegom - Nautilus THEL. Izrael je tudi ena redkih držav z možnostjo izstreljevanja satelitov, in ena redkih držav z lastnimi vojaškimi letali brez posadke.

Izrael ima verjetno tudi jedrsko orožje, čeprav tega ne priznava. Vohun Mordechai Vanunu je za informacije o obstoju tega orožja dobil 18 let zaporne kazni, od tega 12 let v samici. Obstajajo sumi, da je Izrael jedrsko orožje razvijal, in preizkusil, skupaj z Južnoafriško republiko (incident Vela leta 1979).

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "The Institute for National Security Studies", chapter Israel, 2010, [1] September 20, 2010.
  2. ^ Defense budget gets additional NIS 260M ynetnews, Zvi Lavi Published: 04.11.11, 14:27
  3. ^ David Esel. "Analyzing numbers: The cost of Israeli defense is elusive (page 52)". AviationWeek/dti. 
  4. ^ Chossudovsky, Michel. "Unusually Large U.S. Weapons Shipment to Israel: Are the US and Israel Planning a Broader Middle East War?". Globalresearch.ca. Pridobljeno dne 2010-06-01. 
  5. ^ Plushnick-Masti, Ramit (2006-08-25). "Israel Buys 2 Nuclear-Capable Submarines". Washingtonpost.com. Pridobljeno dne 2010-06-01. 
  6. ^ "British MPs slam weapons exports to Israel". ynetnews. 30 March 2010. 
  7. ^ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani amnesty ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  8. ^ Leigh Phillips. "Arms exports to Israel from EU worth €200m". Euobserver.com. Pridobljeno dne 2010-06-01. 
  9. ^ 9,0 9,1 "Foreign Arms Supplies To Israel/Gaza Fueling Conflict". Amnestyusa.org. Pridobljeno dne 2010-06-01.  Besedilo "outline " ni upoštevano (pomoč)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]