Charles Nodier

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Charles Nodier
*
Rojstvo: 19. april 1780
Besançon
Smrt: 29. januar 1844
Pariz
Poklic(i): književnik in urednik
Narodnost: francoska
Literarno gibanje: Romantična književnost

Charles Nodier (nodjé), s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 19. april 1780, Besançon, † 29. januar 1844, Pariz.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Zgodaj se je zanimal za francosko klasično literaturo in pesnil v slogu klasicistične poezije 18. stol.; z 8 leti je čital Montaignea, z 12 leti se navduševal za ideje francoske revolucije in bil član revolucionarnega društva »Les Amis de la Constitution« v Besançonu. Pod vodstvom nekega očetovega prijatelja, odvetnika v Besançonu, se je pričel baviti z entomologijo in napisal več razprav. Po izgubi službe pomožnega bibliotekarja v Besançonu, ki ga je bil dobil po dokončanju centralne šole (1797), je šel v Pariz in izdal vrsto romanov, pisal članke, politične epigrame in literarne satire proti Napoleonu v glasilu republikanske opozicije Le Citoyen français. Zaradi satirične ode La Napoléone ga je oblast 1804 zaprla in nato izgnala v domače mesto. Iz Besançona se je zatekel v Jursko pogorje in nadaljeval entomološke in botanične študije, slednjič pa odprl javen literarni tečaj v mestu Dôle. Leta 1808 se je poročil in postal osebni tajnik čudaškega angleškega učenjaka H. Crofta v Amiensu ter z njim izdal nekaj kurioznih filoloških del zlasti klasičnih pisateljev z obširnimi komentarji; v tem času je tudi objavil Le Dictionnaire raisonné des onomatopées françaises (1808) in Questions de littérature légale (1812).

Januarja 1813 je v Ljubljani prevzel delo knjižničaraja, to je vodje nekdanje licejske knjižnice, ki je bila med leti 1810-1813 knjižnica Centralne šole, in urednika uradnega glasila Ilirskih provinc Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes; z naravoslovnimi, zgodovinskimi, geografskimi, jezikovnimi in literarnimi prispevki je list dvignil na višjo raven. Z naklonjenostjo je obravnaval slovenske podložnike, ki so se upirali fevdalnim dajatvam. Bil je v dobrih odnosih z Ž. Zoisom in V. Vodnikom.

Avgusta 1813 je zapustil Ljubljano in po vrnitvi v Francijo napisal nekaj predromantičnih literarnih del z »ilirsko motiviko«, med drugim romane Jean Sbogar (Pariz 1818; 1886 prevedeno v slovenščino kot Ivan Zbogar, 1932 kot Janez Žbogar), Smarra (Pariz, 1821) in Mademomoiselle de Marsan (Pariz, 1832), v času ljubljanskega kongresa pa se je v priložnostnem članku spominjal Ljubljane. F. Dobrovoljc izdal njegove članke z naslovom Statistique Illyrienne (Ljubljana, 1933).[1]

Nodierjevo literarno delo obsega poleg velikega števila člankov v pariških časopisih, 12 debelih zvezkov, ki so izšli 1832–1834 pri založbi Renduel v Parizu. Pozneje je njegova izbrana dela izdala še založba Charpentier.

Po njem se imenuje francoski kulturni center v Ljubljani.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]