Žiga Herberstein

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Žiga Herberstein
Žiga Herberstein v ruski obleki
Žiga Herberstein v ruski obleki
Rojstvo: 23. avgust 1486
Vipava
Smrt: 28. marec 1566
Dunaj
Področje: diplomacija, zgodovina
Ustanova: avstrijski veleposlanik na Poljskem, Danskem, Nizozemskemin v Rusiji
Alma mater: Univerza na Dunaju
Poznan po: Moskovski zapiski
Verska opredelitev: rimskokatoliška

Baron Žiga von Herberstein (nemško Siegmund ali Sigismund Herberstein), habsburški diplomat, potopisec, misijonar in kartograf * 23. avgust 1486, Vipava, † 28. marec 1566, Dunaj.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Žiga Herberstein se je rodil v Vipavi na Kranjskem, ki je bila tedaj del Habsburške monarhije, očetu Leonhardu von Herberstein in materi Barbari von Lueg, sestri Erazma Predjamskega. O njegovi mladosti je malo znanega, razen tega, da se je že zgodaj naučil slovenskega jezika. To znanje je pomembno vplivalo na njegovo kasnejše življenje in delo. Herberstein si je za tajnika izbral rojaka Luko iz Dobrepolja, ki mu je bil v veliko pomoč pri pisanju.

Leta 1499 se je vpisal na Univerzo na Dunaju, kjer je študiral filozofijo in pravo. Leta 1506 je vstopil v vojsko s činom častnika in sodeloval v več spopadih proti Madžarom in Benečanom . Leta 1508 ga je cesar Maksimilijan I. Habsburški povzdignil v viteza. Leta 1515 je postal član cesarskega sveta in pričel dolgo in bleščečo diplomatsko kariero, pri kateri mu je bilo v pomoč njegovo znanje nemškega, Italijanskega, slovenskega in francoskega jezika. Med letoma 1515-1553 je opravil 69 potovanj v tujino. Veliko je potoval v Švico, Dansko, Španijo, Češko in Madžarsko. V letih 1516 - 1526 je obiskoval Poljsko in Rusijo, ter postal veleposlanik pri carju Ivanu Groznem. Najodmevnejše je bilo leta 1541, ko je uspešno zaključil pogajanja o premirju z otomanskim sultanom Sulejmanom in dve potovanji v Rusijo. Tako je že s svojim prvim potovanjem v Rusijo leta 1516/17 Herberstein postal "stokovnjak za Vzhodno Evropo" v habsburški službi, drugo potovanje na ruski dvor k carju Ivanu Groznem pa je opravil leta 1525/26.

Herberstein je umrl na Dunaju leta 1566 in je pokopan v cerkvi St. Michael.

Dela[uredi | uredi kodo]

Leta 1549 je na Dunaju v latinščini izdal knjigo Rerum moscoviticarum commentarii (slovensko Moskovski zapiski), eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgodovini. Prvi ponatis je bil izdan že leta 1551, nekoliko spremenjen leta 1556 in ponovno v razširjeni izdaji s strani avtorja v naslednjem letu v Baslu. Prevedena je bila v številne jezike. Italijanska verzija pod naslovom "Comentari della Moscovia et par instrumentov della Russia et delle altre cose belle et Notabile" je bila izdana leta 1550 v Benetkah. Različica v nemščini je izšla leta 1557 na Dunaju pod naslovom "Moscovia der Hauptstat in Reissen". John Pantaleon (1522-1595), doktor umetnosti in medicine iz Basla (Švica) je pripravil drugi nemški prevod z naslovom "Moskoviter wunderbare Historien" leta 1563. V naslednjih letih je izšla še večkrat, tudi pod naslovom "Moskovitische Chronica", med drugim je eno izdala Katarina Velika v Petersburgu leta 1795.

Njegovo drugo pomembno delo ima naslov čudeži narave, napisal pa je tudi rodovnik svoje družine.

Razno[uredi | uredi kodo]

Po njem je poimenovana ulica v Ljubljani (za Bežigradom).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Žiga Herberstein, e-knjiga
  • Joža Glonar, Herberstein Sigismund - diplomat in zgodovinar ,
  • Sandi Sitar: Žiga Herberstein, diplomat, potopisec in kartograf (1486–1566) - Odkritje Rusije,
  • Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov, Ljubljana 1987
  • Znameniti Slovenci/The famous Slovenian/ Založba Forma 7 /Ljubljana 2000

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]