Pojdi na vsebino

Šenjang J-11

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
J-11
Šenjang J-11 marca 2007
Vloga reaktivno lovsko letalo
Proizvajalec/-ci Šenjang Aircraft Corporation
Krstni polet 1998
Predstavljen 1998
Status V uporabi
Glavni uporabnik Kitajske letalske sile
Izdelovan 1998-do danes
Število izdelanih 164 (od februar 2012).
Razvit iz Suhoj Su-27SK (airframe for J-11)
Različice Šenjang J-15
Šenjang J-16

Šenjang J-11 (kitajsko: 歼-11; pinjin: Shenyang J-11) with NATO oznaka: Flanker B+ je kitajsko enosedežno dvomotorno lovsko letalo četrte generacije. Baziran je na Suhoju Su-27, proizvaja ga Šenjang Aircraft Corporation. Edini uporabnik so Kitajske letalske sile z okrog 160 letali.

V 1970ih je Šenjang Aircraft Corporation predlagal lahkega lovca podobnega MiG-19 z motorji Rolls-Royce Spey. Potem so ga preklicali zaradi težav pri dobavi motorjev. [1]

J-11 se je ponovno pojavil leta 1995, ko je Kitajska v $2,5 milijarde vredni pogodbi dobila licenco za proizvodnjo sovjetskega Suhoj Su-27SK. Po pogodbi je letalo imelo ruske motorje, radarje in avioniko. J-11B je nadgrajena verzija, ki veliko uporablja kitajske dele med njimi AESA radar, avioniko in orožje.[2][3][4][5]

Tehnične specifikacije (J-11A)

[uredi | uredi kodo]

Podatki iz SinoDefense.com.[6][7][8]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 21,9 m (71 ft 10 in)
  • Razpon kril: 14,70 m (48 ft 3 in)
  • Višina: 5,92 m (19 ft 6 in)
  • Površina kril: 62,04 m² (667,8 ft²)
  • Teža praznega letala: 16 380 kg [9] (36 115 lb)
  • Naložena teža: 23 926 kg (52 747 lb)
  • Maks. vzletna teža: 33 000 kg (73 000 lb)
  • Pogon letala: 2 × Ljulka AL-31F ali Vošan WS-10A "Tajhang" turbofan
    • Potisk motorjev (suh): 75,22 kN / 89,17 kN (16 910 lbf / 20 050 lbf) [10] vsak
    • Potisk motorjev z dodatnim zgorevanjem: 123 kN / 132 kN (27 495 lbf / 29 700 lbf) [11] vsak

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: Mach 2,35 (2 500 km/h, 1 550 mph) na visoki višini
  • Doseg: 3 530 km (2 070 mi)
  • Višina leta: 19 000 m (62 523 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 300 m/s[12] (60 000 ft/min)
  • Obremenitev kril: 371,0 kg/m² (76 lb/ft²)
  • Razmerje potisk/teža:
    • Dry: 0,66
    • Z dodatnim zgorevanjem: 1,07
  • G-omejitev: 9 g

Oborožitev

  • Strelno orožje: 1× 30 mm (1,18 in) Gryazev-Shipunov GSh-30-1 top so 150 naboji
  • Nosilci za orožje: 10: 2 pod trupom, 2 pod vstopniki, 4 pod krili, 2 na koncih kril  in zalogo orožja s kombinacijo:
  • Rakete: Nevodljive rakete
  • Bombe: Prostopadajoče kasetne bombe

Letalska elektronika

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Collins, Jack. »Chinese Fighter Development«. China-defence.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2007. Pridobljeno 16. januarja 2007.
  2. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani rian_j-11, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  3. »Chinese version of Russian jet endangers bilateral relations«. Rt.com. Pridobljeno 12. maja 2011.
  4. »Chinese Aircraft - J-11 (Sukhoi Su-27)«. Globalsecurity.org.
  5. Wendell Minnick. »Russia Admits China Illegally Copied Its Fighter«. DefenceNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2009.
  6. »Su-27 Specifications«. Sinodefence.com. 4. november 2006. Pridobljeno 16. januarja 2007.
  7. Sukhoi Su-27SK Arhivirano 2013-09-20 na Wayback Machine.. KNAAPO.
  8. »Sukhoi Company (JSC) - Airplanes - Military Aircraft - Su-27SК - Aircraft performance«. Sukhoi.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011. Pridobljeno 12. maja 2011.
  9. »Sukhoi Su-27 Flanker Specifications«. Sinodefence.com. Pridobljeno 22. decembra 2011.
  10. Originally measured as 7 600 kgf.
  11. Originally measured as 12 500 kgf.
  12. »Sukhoi Su-27 Flanker«. Fighter-planes.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2011. Pridobljeno 12. maja 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]