Mikojan-Gurevič MiG-19
| MiG-19 | |
|---|---|
 | |
| Mig-19 | |
| Vloga | Lovsko letalo |
| Proizvajalec/-ci | Mikojan-Gurevič |
| Krstni polet | 18. september 1953 |
| Predstavljen | Marec 1955 |
| Status | V omejeni uporabi |
| Glavni uporabniki | Sovjetske letalske sile Kitajske letalske sile |
| Število izdelanih | 2 172 (brez proizvodnje na Kitajskem) |
| Različice | Šenjang J-6 Nanchang Q-5 |
Mikojan-Gurevič MiG-19 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-19) (NATO oznaka: "Farmer") je bil sovjetski dvomotorni enosedežni reaktivni lovec druge generacije. Bil je prvo sovjetsko serijsko proizvajano letalo, ki je lahko letelo hitreje od zvoka v ravnem letu in prvi operativni nadzvočni lovec na svetu. Njegov ameriški konkurent je North American F-100 Super Sabre in deloma tudi novejša McDonnell Douglas F-4 Phantom II in Republic F-105 Thunderchief
20. aprila 1952 je OKB-155 dobil nalogo za razvoj novega letala I-340", ki je bil baziran na Mig-17. Za razliko je novo letalo imelo dva motorja Mikulin AM-5 s potiskom 19,6 kN vsak. Letalo naj bi doseglo Mach 1 na višini 2000 metrov in imelo največjo višino leta 17 500 metrov. Nov lovec je imel tovarniško oznako "SM-1" in je bil dokončan marca 1952.
Prototip je imel probleme s presurizacijo in motorji, ki so se velikokrat ugasnili in delovali sunkovito. Potem so uporabili nadgrajene motorje AM-5A, vsak z 21.1 kN potiska, letalo je komaj preseglo hitrost zvoka, zato so uporabili motorje AM-5F z dodatnim zgorevanjem. Novo letalo je dobilo oznako "I-360", (tovarniško "SM-2")
SM-2 so zgradili leta 1952 in je imel 1,6 metra daljši turp od SM-1, manjši razpon kril (9,04 m) in večjo težo 6802 kg. SM-2 je imel tudi novo krilo s 55° naklonom.
Tudi to letalo je imelo številne probleme, največja težava je bil eksplozija v letu zaradi pregrevanja gorivnih tankov, ki so bili nameščeni med motorji. Uporaba zračne zavore pri velikih hitrostih je povzročila dvig nosu. Piloti so imeli težave pri uvajanju na novo letalo. Z drugim prototipom "SM-9/2" so z aerodinamičnimi rešitvami deloma odpravili probleme.
Zgradili so okrog 5500 MiG-19, najprej v Sovjetski zvezi in Čehoslovaški, potem pa tudi na Kitajskem kot Šenjang J-6. Bojno je bil uporabljen med Vietnamsko vojno, Šestdnevno vojno in Bangladeško vojno.
Vsi sovjetsko zgrajeni Mig-19 so bili enosedeženi, kitajski trenažer JJ-6 pa je bil dvosedežni.
Pozneje ga je v Sovjetski zvezi nadomestil bolj sposobni Mikojan-Gurevič MiG-21
Tehnične specifikacije (MiG-19S)[uredi | uredi kodo]
Podatki iz OKB MiG Aircraft and History[1]
Splošne karakteristike
- Posadka: 1
- Dolžina: 12,54 m (41 ft)
- Razpon kril: 9,0 m (29 ft 6 in)
- Višina: 3,9 m (12 ft 10 in)
- Površina kril: 25,0 m² (270 ft²)
- Teža praznega letala: 5 447 kg (11 983 lb)
- Maks. vzletna teža: 7 560 kg (16 632 lb)
- Pogon letala: 2 × Tumanski RD-9B turboreaktivna z dodatnim zgorevanjem, 31,9 kN (7 178 lbf) vsak
Zmogljivost
- Maks. hitrost: 1 455 km/h (909 mph)
- Doseg: 1 390 km (860 mi) 2 200 km z odvrgljivimi tanki
- Višina leta: 17 500 m (57 400 ft)
- Hitrost vzpenjanja: 180 m/s (35 425 ft/min)
- Obremenitev kril: 302,4 kg/m² (61,6 lb/ft²)
- Razmerje potisk/teža: 0,86
Oborožitev
- Strelno orožje: 3x 30 mm NR-30 topi (75 naboje za tope na krilih, 55 nabojev za top na trupu)
- Nosilci za orožje: 4 pod krili, največ 1000 kg[2] in zalogo orožja s kombinacijo:
- Rakete: nevodljive rakete
- Izstrelki: 4 Vimpel K-13 rakete zrak-zrak
- Bombe: 250 kg bombe
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Mikojan-Gurevič MiG-17
- Nanchang Q-5
- Šenjang J-6
- Dassault Super Mystère
- North American F-100 Super Sabre
Sklici in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ "MiG-19 Characteristics." OKB MiG Aircraft and History. Retrieved: 15 September 2012.
- ↑ http://www.historyofwar.org/articles/weapons_mig19.html
- Butowski, Piotr; Miller, Jay (1991). OKB MiG: A History of the Design Bureau and its Aircraft. Leicester : Midland Counties Publications. ISBN 0-904597-80-6.
- Crosby, Francis (2002). Fighter Aircraft. London: Lorenz Books. ISBN 0-7548-0990-0.
- Davies, Peter E. (2005). USAF F-4 Phantom II MiG Killers 1972–73. Oxford : Osprey Publishing. ISBN 1-84176-657-7.
- Ethell, Jeffrey; Price, Alfred (1989). One Day in a Very Long War: May 10, 1972, Air Combat, North Vietnam. New York: Random House. ISBN 978-0-517-07934-8.
- Hobson, Chris (2001). Vietnam Air Losses, United States Air Force, Navy, and Marine Corps Fixed-Wing Aircraft Losses in Southeast Asia 1961-1973. Hinckley : Midland Publishing. ISBN 1-85780-115-6.
- Koenig, William; Scofield, Peter (1983). Soviet Military Power. Greenwich, Connecticut: Bison Books. ISBN 0-86124-127-4.
- Michel III, Marshall L. (1997). Clashes: Air Combat Over North Vietnam 1965-1972. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press. ISBN 1-55750-585-3.
- Nicolle, David; Cooper, Tom (2004). Arab MiG-19 and MiG-21 Units in Combat. London: Osprey Publishing. ISBN 1-84176-655-0.
- Robinson, Anthony (1985). Soviet Air Power. London: Bison Books. ISBN 0-86124-180-0.
- Sherwood, John D. (1999). Fast Movers: Jet Pilots and the Vietnam Experience. New York: Free Press. ISBN 0-312-97962-2.
- Smith, Philip E.; Herz, Peggy (1992). Journey Into Darkness: The Gripping Story of an American POW's Seven Years Trapped Inside Red China During the Vietnam War. New York: Pocket, Simon & Schuster. ISBN 0-671-72823-7.
- Sweetman, Bill; Gunston, Bill (1978). Soviet Air Power: An Illustrated Encyclopedia of the Warsaw Pact Air Forces Today. London: Salamander Books. ISBN 0-517-24948-0.
- Toperczer, Istvan (2001). MiG-17 and MiG-19 Units of the Vietnam War. Oxford, UK: Osprey. ISBN 1-84176-162-1.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
