Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lokacija območij svetovne dediščine v Belgiji. Rdeče pike so kulturne znamenitosti, zelena pika je naravna znamenitost. Grand-Place, Velike mestne hiše arhitekta Victorja Horte in Stocletova hiša so vse v Bruslju. Črne pike označujejo Večja rudarska mesta Valonije (4 mesta). Niso prikazani Flamske beginaže (13 lokacij), Zvoniki Belgije in Francije (56 lokacij, od tega 33 v Belgiji) ter Pogrebna in spominska mesta prve svetovne vojne (Zahodna fronta), od tega 43 v Belgiji.
Stolnica v Tournaiju

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2] Kraljevina Belgija je konvencijo sprejela 24. julija 1996, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam.[3]

Belgija ima na seznamu vpisanih 16 območij. Prva, ki so bila dodana na seznam, so bile Flamske beginaže, Grand-Place v Bruslju in zapornice na Canal du Centre na 22. zasedanju Unesca leta 1998.[4] Najnovejši vpisi so bili Pogrebna in spominska mesta prve svetovne vojne (Zahodna fronta), transnacionalna lokacija, ki si jo deli s Francijo. Sonijski gozd, del Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope, je edino naravno območje v Belgiji; druge so kulturne znamenitosti, kot določajo kriteriji Unesca za izbor. Med petimi nadnacionalnimi znamenitostmi Belgije so tudi Zvoniki Belgije in Francije, ki si jih deli s Francijo, Arhitekturna in urbanistična dela Le Corbusierja, ki si jih deli s šestimi drugimi državami, Društvo za humanitarnost, ki si jih deli z Nizozemsko, in Velika zdraviliška mesta Evrope, ki si jih deli s šestimi drugimi državami. Poleg tega ima Belgija na svojem poskusnem seznamu 15 območij.

Svetovna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Unesco navaja mesta pod desetimi merili; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Merila od i do vi so kulturna, od vii do x pa naravna.[5]

  * Transnacionalno mesto
World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Flamske beginaže View of the Groot Begijnhof in Leuven, Belgium Flandrija 1998 855; ii, iii, iv (kulturno) Béguinages (francosko) ali begijnhoven (nizozemsko) so zbirke majhnih zgradb, ki jih uporabljajo beginaže. To so bile različne laične sestre rimskokatoliške cerkve, ustanovljene v 13. stoletju v Nizozemskih deželah, ki so jih sestavljale redovnice, ki so si prizadevale služiti Bogu, ne da bi se umaknile od sveta. Seznam vključuje 13 beginaž: Brugge, Dendermonde, Diest, Gent (Klein Begijnhof, Groot Begijnhof), Hoogstraten, Kortrijk, Leuven (Groot Begijnhof), Lier, Mechelen (Groot Begijnhof), Sint-Truiden, Tongeren in Turnhout.[6]
Štiri zapornice na Canal du Centre in njihovi okolici, La Louvière in Le Roeulx View of Lift No. 3 provinca Hainaut 1998 856; iii, iv (kulturno) Zapornice na starem Canal du Centre je niz štirih hidravličnih zapornic za čolne v bližini mesta La Louvière v Sillon industriel v Valoniji. Vzdolž določenega 7 km odseka Canal du Centre, ki povezuje porečji Meuse in Šelda, se gladina dvigne za 66,2 metra. Da bi premagali to razliko, so leta 1888 odprli 15,4-metrsko zapornico v Houdeng-Goegnies, leta 1917 pa so odprli druge tri, od katerih ima vsaka višino 16,93 metra.[7]
Grand-Place v Bruslju The Grand-Place, decorated with a floral carpet Bruselj 1998 857; ii, iv (kulturno) Grand-Place je osrednji trg Bruslja. Obkrožajo ga cehovske hiše, Bruseljska mestna hiša in Pekovska hiša. Trg je najpomembnejša turistična destinacija in najbolj nepozabna znamenitost v Bruslju. Meri 68 krat 110 metrov.[8]
Zvoniki Belgije in Francije* The belfry of the Cloth Hall in Ypres, Belgium več lokacij 1999, 2005 943; ii, iv (kulturno) To območje obsega skupno 56 zvonikov meščanskih stavb namesto cerkva, ki so bili zgrajeni med 11. in 17. stoletjem v različnih arhitekturnih slogih: romaniki, gotiki, renesansi in baroku. Simbolizirali so bogastvo in vpliv mest. Leta 1999 je bilo prvotno navedenih 32 zvonikov v Belgiji, leta 2005 pa je bila dediščina razširjena na zvonike v Franciji in zvonik v Gemblouxu v Belgiji. Nekateri zvoniki so: Stolnica Matere Božje, Antwerpen in Antwerpenska mestna hiša, Stolnica sv. Rumbolda in mestna hiša v Mechelenu, Brugški zvonik, zvonik v Kortrijku, Suknarna Ypres (na sliki), Schepenhuis v Aalstu, Gentski zvonik, Mestna hiša Oudenaarde, Cerkev svetega Petra, Leuven, Cerkev sv. Leonarda, Zoutleeuw, zvonik v Monsu, zvonik v Thuinu, zvonik v Tournaiju in Namurski zvonik.[9][10]
Zgodovinsko središče Bruggea View of Bruges' city centre Zahodna Flandrija, Brugge 2000 996; ii, iv, vi (kulturno) Brugge je glavno in največje mesto province Zahodna Flandrija na severozahodu Belgije. Skupaj z nekaterimi drugimi severnimi mesti, ki temeljijo na kanalih, kot je Amsterdam, ga včasih imenujejo 'severne Benetke'. Brugge je gospodarsko pomemben zaradi svojega pristanišča. Včasih so ga nekateri imeli za »glavno trgovsko mesto« na svetu.[11]
Velike mestne hiše arhitekta Victorja Horte Internal staircase of the Tassel House, Brussels Bruselj in Saint-Gilles 2000 1005; i, ii, iv (kulturno) Arhitekt Victor Horta je bil znan po ustvarjanju stavb v takrat modnem art nouveau slogu. Štiri njegova najbolj opazna ohranjena dela, Tasselova hiša, Solvayeva hiša, Eetveldova hiša in Hortova hiša in atelje, so navedena kot svetovna dediščina.[12]
Neolitski rudniki kremena v Spiennesu View of the inside of the Spiennes mine Mons, Hainaut 2000 1006; i, iii, iv (kulturno) SLOVENŠČINA

Neolitski rudniki kremena v Spiennesu so največji in najzgodnejši neolitski rudniki v Evropi, ki so blizu valonske vasi Spiennes, jugovzhodno od Monsa. Rudniki so bili aktivni v srednjem in poznem neolitiku (4300–2200 pr. n. št.).[13]

Stolnica v Tournaiju View of the Cathedral of Tournai Tournai, Hainaut 2000 1009; ii, iv (kulturno) Stolnica v Tournaiju je rimskokatoliška cerkev, sedež škofije Tournai v Tournaiju. Stavba, ki je bila zgrajena v 12. stoletju na še starejših temeljih, združuje delo treh oblikovalskih obdobij z osupljivim učinkom: težek in strog značaj romanske ladje v izjemnem kontrastu s prehodnim delom transepta in popolnoma razvito gotiko kora. Transept je najznačilnejši del stavbe s skupino petih zvonikov in apsidalnimi (polkrožnimi) zaključki.[14]
Muzej tiskarstva Plantina-Moretusa View of the library of the Plantin-Moretus House Museum Antwerp, Antwerp 2005 1185; ii, iii, iv, vi (kulturno) Muzej tiskarstva Plantina-Moretusa je muzej v Antwerpnu o zgodnjem modernem tiskarstvu na splošno in še posebej o slavnih tiskarjih Christopheju Plantinu in Janu Moretusu. Je v njuni nekdanji rezidenci in tiskarni, Plantin Press, na Vrijdagmarkt (petkova tržnica).[15]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* 20120815 Zonienwoud (6) Brabant, Flandrija in Walonija 2007 1133; ix (naravno) Sonijski gozd je edina belgijska komponenta večnacionalnega napisa Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope. Na seznamu je 63 bukovih gozdov v Albaniji, Avstriji, Bolgariji, Hrvaški, Nemčiji, Italiji, Poljski, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Španiji in Ukrajini.[16]
Stocletova palača Exterior of the Stoclet Palace Bruselj 2009 1298; i, ii (kulturno) Stocletova palača je bila zasebna vila, ki jo je zgradil arhitekt Josef Hoffmann med letoma 1905 in 1911 v Bruslju za bankirja in ljubitelja umetnosti Adolpha Stocleta.[17] Bila je ena najbolj prefinjenih in razkošnih zasebnih hiš 20. stoletja[18] in je bila znotraj razkošno okrašena, vključno z deli umetnika Gustava Klimta.[19]
Glavna rudarska mesta Valonije View over the Bois du Cazier mine Valonija 2012 1344; 2012; ii, iv (kulturno) Med industrijsko revolucijo v 19. stoletju sta rudarstvo in težka industrija, ki je temeljila na premogu, tvorila velik del belgijskega gospodarstva. Večina tega rudarjenja in industrije je potekala v sillon industriel ('industrijska dolina' v francoščini), pasu zemlje, ki poteka čez državo, kjer so številna največja mesta v Valoniji. Vse imenovane lokacije tega območja svetovne dediščine so na območju sillon industriel ali blizu njega. Rudarska dejavnost je v 20. stoletju upadla in danes štirje navedeni rudniki ne delujejo več. Danes so odprti za obiskovalce kot muzeji.[20]
Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju* View of the Maison Guiette Antwerpen 2016 1321; i, ii, vi (kulturno) Maison Guiette je belgijski del večnacionalnega napisa Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju. Stavba je bila uvrščena med 16 drugih stavb Le Corbusierja v Argentini, Franciji, Nemčiji, Indiji, na Japonskem in v Švici.

Maison Guiette je zasnoval švicarsko-francoski arhitekt Le Corbusier leta 1926 in je bil dokončan leta 1927. Služil je kot dom in delovno mesto belgijskega slikarja Renéja Guietteja. To je edina preostala stavba, ki jo je zasnoval Le Corbusier v Belgiji. Znana je tudi kot Les Peupliers, poimenovana po ulici, kjer stavba stoji.[21]

Velika zdraviliška mesta Evrope* Spa JPG01 Liège, Spa 2021 1613; ii, iii (kulturno) Velika zdraviliška mesta Evrope obsegajo 11 zdraviliških mest v sedmih evropskih državah, kjer so mineralne vode uporabljali v zdravilne in terapevtske namene pred razvojem industrijske medicine v 19. stoletju. Mesto Spa je navedeno v Belgiji.[22]
Društvo za humanitarnost* View of the Grote Hoeve at Merksplas Wortel 2021 1555; ii, iv (kulturno) Po napoleonskih vojnah v Evropi so veliki deli prebivalstva Nizozemskih dežel obubožali. Za reševanje socialnih vprašanj je bilo leta 1818 ustanovljeno Društvo dobrohotnosti, ki je pod nadzorom Johannesa van den Boscha zgradilo sedem kmetijskih kolonij za družine, sirote, berače in upokojeno vojaško osebje. Ta pristop je bil inovativen s kombinacijo izobraževanja, zdravstvene oskrbe in (prisilnega) dela za zagotovitev samooskrbe kolonij. Navedene so bile štiri kolonije, tri na Nizozemskem in Wortel v Belgiji.[23]
Pogrebna in spominska mesta prve svetovne vojne (Zahodna fronta)* Lijssenthoek Military Cemetery več lokacij 2023 1567; iii, iv, vi (kulturno) Transnacionalno območje, ki si ga deli s Francijo, vključuje 139 pokopališč in spomenikov na Zahodni fronti prve svetovne vojne. 43 jih je v Belgiji, vključno z 2 belgijskima vojaškima pokopališčema, 26 vojaškimi pokopališči in spomeniki Commonwealtha, 5 francoskimi vojaškimi pokopališči in spomeniki, 2 nemškima vojaškima pokopališčema, enim vojaškim pokopališčem Commonwealth-Nemčije, enim francosko-nemškim vojaškim pokopališčem, enim kanadskim spomenikom, en irski spomenik, kripta stolpa Yser, trdnjava Loncin in dve vojaški parceli.[24]

Poskusni seznam

[uredi | uredi kodo]

Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete samo, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.[25] Od leta 2019 je Belgija na svojem poskusnem seznamu navedla 18 nepremičnin.[26]

Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Zgodovinski center Genta Gravensteen, Gent Gent, Vzhodna Flandrija 856; 2002; ii, iv (kulturno)
Zgodovinski center Antwerpna Gildehuizen, Antwerpen Antwerpen 857; 2002; ii, iv, vi (kulturno)
Zgodovinske stavbe Univerze v Leuvenu 2011-09-24 17.42 Leuven, universiteitsbibliotheek ceg74154 foto4 Brabant, Leuven 1712; 2002; ii, iii, iv, vi (kulturno)
Kraljeve galerije Saint-Hubert Galeries Royales Saint-Hubert Bruselj 5355; 2008; ii, iv (kulturno)
Bloemenwerf Henryja van de Veldeja Bloemenwerf – Henry Van de Velde – 1896 Bruselj 5356; 2008; i, ii (kulturno)
Sodna palača, Bruselj Palais de Justice from Hilton Bruselj 5357; 2008; i (kulturno)
Hoge Venen Fagne.Ardenne Liège (provinca) 5358; 2008; v (kulturno)
Rimska cesta iz Bavaya do Tongerena Chaussée Marie-Thérèse.1 Belgium 5359; 2008; iii, iv (kulturno)
Nadškofijska palača, Liège Palais_des_Princes-Evêques Liège 5361; 2008; ii, iii (kulturno)
Bitka pri Waterlooju Braine-L%27Alleud_-_Butte_du_Lion_dite_de_Waterloo Brabant, Braine-l'Alleud 5362; 2008; ii, iii, vi (kulturno)
Panorama bitje pri Waterlooju Panorama de la Bataille de Waterloo 03 Brabant, Braine-l'Alleud 5364; 2008; i, ii, iv, vi (kulturno)
Citadele ob Meuse 0 Dinant – La citadelle (1) Valonija 5365; 2008; ii (kulturno) Zajema citadele v Dinant, Namur in Huy
Pokrajina Hoge Kempen Hoge Kempen 030 Limburg 5623; 2011; iv, vi, viii (kulturno in naravno)
Najdišča neandertalskih fosilov v Valoniji

Entrée de la Grotte de Spy

Valonija 6398; 2019; iii, iv (kulturno) Napis vključuje Schmerlingove jame v Flémalle, Sclaynovo jamo v Andenne, jame Goyet v Gesvesu in jamo Spy v Jemeppe-sur-Sambre. Na vključenih lokacijah so bili najdeni pomembni neandertalski fosili, ki so veliko prispevali k raziskavam neandertalca.
Bolnica Gospe z rožico Le cloitre de l'Hôpital Notre-Dame à la Rose de Lessines Hainaut, Lessines 6399; 2019; iii, iv (kulturno)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2016. Pridobljeno 17. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ »Belgium«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2007. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  4. ↑ »Report of the Rapporteur«. UNESCO. 29. januar 1999. Arhivirano iz spletišča dne 4. junija 2011. Pridobljeno 12. oktobra 2010.
  5. ↑ »Unescov center za svetovno dediščino – Merila za izbor«. Unescov center za svetovno dediščino. Pridobljeno 17. avgusta 2018. {{navedi splet}}: |archive-url= requires |archive-date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |archive -datum= (pomoč)
  6. ↑ »Flemish Béguinages«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  7. ↑ »The Four Lifts on the Canal du Centre and their Environs, La Louvière and Le Roeulx (Hainaut)«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  8. ↑ »La Grand-Place, Brussels«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  9. ↑ »Belfries of Belgium and France«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 27. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  10. ↑ »Mostar, Macao and Biblical vestiges in Israel are among the 17 cultural sites inscribed on UNESCO's World Heritage List«. UNESCO. Pridobljeno 10. maja 2021.
  11. ↑ »Historic Centre of Brugge«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 16. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  12. ↑ »Major Town Houses of the Architect Victor Horta (Brussels)«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2013. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  13. ↑ »Neolithic Flint Mines at Spiennes (Mons)«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  14. ↑ »Notre-Dame Cathedral in Tournai«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  15. ↑ »Plantin-Moretus House-Workshops-Museum Complex«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  16. ↑ »Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 3. septembra 2017.
  17. ↑ Sharp, Dennis (2002). Twentieth Century Architecture. Mulgrave: Images Publishing Group. ISBN 978-1-86470-085-5. Arhivirano iz spletišča dne 29. junija 2016. Pridobljeno 23. oktobra 2015. pp.44
  18. ↑ Watkin, David (2005). A History of Western Architecture. London: Laurence King Publishing. ISBN 978-1-85669-459-9. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2016. Pridobljeno 23. oktobra 2015. pp.548
  19. ↑ »Stoclet House«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  20. ↑ »Major Mining Sites of Wallonia«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  21. ↑ »The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2018. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
  22. ↑ »The Great Spa Towns of Europe«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2021. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
  23. ↑ »Colonies of Benevolence«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  24. ↑ »Funerary and memory sites of the First World War (Western Front)«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  25. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 7. oktobra 2010.
  26. ↑ »Tentative List – Belgium«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Belgiji&oldid=6282537«