Predsednik Avstrije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zvezni predsednik
Republike Avstrije
Bundespräsident der Republik Österreich
Flag of Austria.svg
Van der Bellen (cropped).jpg
Trenutno:
Alexander Van der Bellen

od 26. januarja 2017
Naziv"Njegova ekselenca"
NaslovHofburg, Dunaj
Mandat6 let
Začetek delovanja1. oktober 1920
Prvi nosilecMichael Hainisch
Plača349.398 € letno
Spletna stranwww.bundespraesident.at

Zvezni predsednik Republike Avstrije ali predsednik Avstrije (nemško: Bundespräsident der Republik Österreich) je vodja države Republika Avstrija. Čeprav mu je z ustavo teoretično zaupana velika moč, je predsedniška vloga v praksi ceremonialna in simbolična.

Urad predsednika je bil ustanovljen leta 1920 po razpadu Avstro-Ogrske in Habsburške monarhije leta 1918. Kot vodja države je predsednik nasledil predsednika ustavodajne skupščine, post-monarhičnega začasnega zakonodajnega telesa. Prvotno ga je avstrijsko ljudstvo izbralo neposredno na splošnih volitvah vsakih šest let, namesto tega pa ga je zakonodajna zvezna skupščina imenovala do leta 1951, ko je Theodor Körner postal prvi ljudsko izvoljeni predsednik. Na ljudskem glasovanju so bili na mesto predsednika izvoljeni le nominiranci Socialdemokratske stranke in Ljudske stranke, z izjemo trenutnega predsednika Aleksandra Van der Bellena, ki je član Zelenih.

Predsednik imenuje kanclerja, podkanclerja, ministre, državne sekretarje in sodnike vrhovnih sodišč. Predsednik lahko kadarkoli odpokliče tudi kanclerja in vlado. Poleg tega predsednik podpisuje zakone in je pooblaščen za razpustitev Državnega sveta in državnega zakonodajnega telesa, prav tako podpisuje pogodbe s tujino, vlada v primeru izrednih odlokov in poveljuje oboroženim silam. Večina teh predsedniških pooblastil ni bila nikoli uporabljena. Poleg tega je predsednik v avstrijski hierarhiji na prvem mestu, pred predsedstvom Državnega sveta in kanclerjem.

Glavno prebivališče in delovno mesto predsednika je krilo Leopoldine v cesarski palači Hofburg na Dunaju.

Rezidenca[uredi | uredi kodo]

Predsedniška rezidenca na Hofburgu (levo)

Uradno prebivališče in delovno mesto predsednika je krilo Leopoldine v cesarski palači Hofburg, ki se nahaja v dunajskem okraju Innere.[1] Leopoldino krilo včasih dvoumno imenujejo "predsedniška kancelarija". V praksi predsednik dejansko ne prebiva v Hofburgu, ampak živi v svojem privatnem prebivališču.

Kot že razkriva ime, je Hofburg zgradba, ki izvira iz časov monarhije; zgrajena je bila pod vodstvom svetega rimskega cesarja Leopolda I. v 13. stoletju. Zaradi padca monarhije in oblikovanja republike so se demokratične institucije namenoma držale oddaljene od monarhičnih ustanov in tako je prvotna rezidenca predsednika postala stavba kanclerjev. Po močnem bombardiranju med drugo svetovno vojno je stavba kancelarije postala neprimerna za bivanje in predsednik je moral poiskati novo prenočišče. Prvi predsednik Druge republike Karl Renner je namerno izbral krilo Leopoldine; saj je na njeno ustvarjanje in zgodovino, zlasti na notranjo opremo, vplivala cesarica Marija Terezija, katere profil je bil takrat na splošno naklonjen ljudem. Zgradba kanclerstva je bila pozneje prenovljena in zdaj služi kot prebivališče in delovno mesto kanclerja.

Poleg Hofburga ima predsednik na voljo tudi poletno rezidenco, Lovsko kočo Mürzsteg. Koča pa že desetletja ni v uporabi; nekdanji predsednik Heinz Fischer se je med kampanjo za predsednika celo brezplodno zavezal, da bo zgradbo prodal.[2]

Varovanje[uredi | uredi kodo]

Predsednik je zakonsko zaščiten z več posebnimi kazenskopravnimi določbami, od katerih je najpomembnejši odstavek 249. zakonskega kazenskega zakonika:[3][4]

"Za vsakogar, ki poskuša predsednika odstaviti s silo, nevarnimi grožnjami ali z enim od teh sredstev prisiliti ali preprečiti izvajanje njegovih pooblastil, delno ali v celoti, je predpisana zaporna kazen od enega do desetih let."

Naslova "Bundespräsident" (= predsednik) - tudi z dodatki ali v povezavi z drugimi naslovi - ne sme uporabljati nihče drug kot sedanji predsednik.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Seznam predsednikov Avstrije

Portret Predsednik Mandat Politična stranka
Začetek Konec
Prva republika (1918–1938)
Michael Hainisch (cropped).jpg Michael Hainisch[5][6] 9. december 1920 10. december 1928 independent
WilhelmMiklas37840v.jpg Wilhelm Miklas[7] 10. december 1928 13. marec 1938 CS
Druga republika (po 1945)
Karl Renner 1905.jpg Karl Renner[8][9] 20. december 1945 31. december 1950 SPÖ
Theodor Körner (president Autriche).png Theodor Körner[10] 21. junij 1951 4. januar 1957 SPÖ
Adolf Schärf 1961.jpg Adolf Schärf[11] 22. maj 1957 28. februar 1965 SPÖ
Franz Jonas 1965.jpg Franz Jonas[12] 9. junij 1965 24. april 1974 SPÖ
Rudolf Kirchschläger.jpg Rudolf Kirchschläger[13] 8. julij 1974 8. julij 1986 neodvisen

(nominirala SPÖ)

Kurt Waldheim 1971b.jpg Kurt Waldheim[14] 8. julij 1986 8. julij 1992 neodvisen

(nominirala ÖVP)

Thomas Klestil.jpg Thomas Klestil[15] 8. julij 1992 6. julij 2004 ÖVP

neodvisen

Heinz Fischer - Buchmesse Wien 2018.JPG Heinz Fischer[16] 8. julij 2004 8. julij 2016 SPÖ

neodvisen

Alexander Van der Bellen 2016 (cropped).jpg Alexander Van der Bellen[17][18] 26. januar 2017 danes neodvisen

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Räume, die Geschichte(n) schreiben". www.bundespraesident.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  2. "Zwischen Amtsvilla und Dienstwohnung". www.diepresse.com (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  3. "§ 249 StGB Gewalt und gefährliche Drohung gegen den Bundespräsidenten". www.jusline.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-09-30.
  4. "Bundesrecht konsolidiert: Strafgesetzbuch § 249, Fassung vom 04.09.2017". www.ris.bka.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-09-30.
  5. "Biografie von Dr. Dr. h.c. Michael Hainisch". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  6. Predloga:Cite EB1922
  7. "Biografie von Wilhelm Miklas". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  8. "Biografie von Dr. Karl Renner". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  9. Predloga:Cite EB1922
  10. "Biografie von Dr. h.c. Theodor Körner". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  11. "Biografie von Dr. Adolf Schärf". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  12. "Biografie von Franz Jonas". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  13. "Biografie von Dr. Rudolf Kirchschläger". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  14. "Biografie von Dr. Kurt Waldheim". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  15. "Biografie von Dipl.-Kfm. Dr. Thomas Klestil". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  16. "Biografie von Dr. Heinz Fischer". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  17. "Biografie von Dr. Alexander Van der Bellen". www.parlament.gv.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.
  18. "www.derstandard.at". www.derstandard.at (nemščina). Pridobljeno dne 2020-03-25.