Podčetrtek: Razlika med redakcijama
pos. št. preb. |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
'''Podčetrtek''' je [[naselje]], središče [[Občina Podčetrtek|občine Podčetrtek]]. |
'''Podčetrtek''' je [[naselje]], središče [[Občina Podčetrtek|občine Podčetrtek]]. |
||
Podčetrtek je največji kraj na [[Sotla|Sotelskem]]. Razteza se v [[dolina|dolini]] ob stranski cesti, ki se pri [[železniška postaja|železniški postaji]] odcepi od glavne ceste [[Slovenska Bistrica]]-[[Mestinje]]-[[Brežice]]. Grad nad naseljem in samo naselje se v [[srednji vek| |
Podčetrtek je največji kraj na [[Sotla|Sotelskem]]. Razteza se v [[dolina|dolini]] ob stranski cesti, ki se pri [[železniška postaja|železniški postaji]] odcepi od glavne ceste [[Slovenska Bistrica]]-[[Mestinje]]-[[Brežice]]. Grad nad naseljem in samo naselje se v [[srednji vek|srednjem veku]] večkrat omenjata, pomembnejši pa je postal leta 1328 po pridobitvi trških pravic. V kraju so v srednjem veku prepregali [[konj]]e na furmanski poti [[Kunšperk]]-[[Lemberg pri Šmarju]]-[[Poljčane]]; še v [[19. stoletje|19. stoletju]] se je veliko domačinov ukvarjalo z [[živinoreja|živinorejo]]. Danes je poleg [[turizem|turizma]] precej razvito tudi [[vinograd]]ništvo.<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> |
||
V Podčetrtku so znane [[toplice]], ki so jih v času, ko je atomska energija veljala za nekaj naprednega, poimenovali »Atomske toplice«. Danes so bolj znane po imenu podjetja, ki toplice upravlja: [[Terme Olimia]]. |
V Podčetrtku so znane [[toplice]], ki so jih v času, ko je atomska energija veljala za nekaj naprednega, poimenovali »Atomske toplice«. Danes so bolj znane po imenu podjetja, ki toplice upravlja: [[Terme Olimia]]. |
||
Redakcija: 09:19, 14. julij 2017
Podčetrtek | |
|---|---|
.jpg) | |
  Podčetrtek Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°9′26.36″N 15°35′50.63″E / 46.1573222°N 15.5973972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Podčetrtek |
| Površina | |
| • Skupno | 6,4 km2 |
| Nadm. višina | 219,3 m |
| Prebivalstvo (2017)[1] | |
| • Skupno | 540 |
| • Gostota | 84 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3254 Podčetrtek |
| Zemljevidi | |
Podčetrtek je naselje, središče občine Podčetrtek.
Podčetrtek je največji kraj na Sotelskem. Razteza se v dolini ob stranski cesti, ki se pri železniški postaji odcepi od glavne ceste Slovenska Bistrica-Mestinje-Brežice. Grad nad naseljem in samo naselje se v srednjem veku večkrat omenjata, pomembnejši pa je postal leta 1328 po pridobitvi trških pravic. V kraju so v srednjem veku prepregali konje na furmanski poti Kunšperk-Lemberg pri Šmarju-Poljčane; še v 19. stoletju se je veliko domačinov ukvarjalo z živinorejo. Danes je poleg turizma precej razvito tudi vinogradništvo.[2]
V Podčetrtku so znane toplice, ki so jih v času, ko je atomska energija veljala za nekaj naprednega, poimenovali »Atomske toplice«. Danes so bolj znane po imenu podjetja, ki toplice upravlja: Terme Olimia.
Izvor krajevnega imena
Iz krajevnega imena je mogoče zaključiti, da se je grad, ki stoji 100 m nad naseljem imenoval Četrtek. Razlogov za poimenovanje po dnevu v tednu je lahko več ; morda je graščak ob četrtkih vršil sodstvo, morda je bil takrat semanji dan ali dan ta tlako, morda je bil ustanovljen na četrtek ipd. Sprva se omenja le podčetrški grad: leta 1209 de Landesperc, 1213 de Londesperc, 1213 de Lonsperch, 1227 de landesperch, 1328 ze Lantsperch in dem marcht, 1293 von Lansperch, 1332 ze Lantsperch, 1465 bey landsperg, poimenovan po prvotnem lastniku, grofu Frideriku Landsbergu. Na jožefinskem zemljevidu iz leta 1763-1787 je kraj označen dvojezično: Landberg Windisch Pod Tschetertkom.[3]
Glej tudi
Viri
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Zunanje povezave
