Porcija (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Porcija
Uranus-Portia-Cressida-Ophelia-NASA.gif
Odkritje
Odkritelj: Stephen P. Synnott / Voyager 2
Datum odkritja: 3. januar, 1986
Druga imena: Uran XII, S/1986 U 1
Značilnosti tira
Velika polos: 66.097,265 ± 0,050 km[1]
Izsrednost: 0,00005 ± 0,00008[1]
Obhodna doba: 0,5131959201 ± 0,0000000093 d[1]
Naklon tira: 0,05908 ± 0,039° (na Uranov ekvator)[1]
Obkroža: Uran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 156 × 126 × 126 km[2]
Srednji polmer: 70 ± 4 km[2]
Površina: ~57.000 km²[3]
Prostornina: ~1,300.000 km³[3]
Masa: ~1,7 · 1018 kg[3]
Srednja gostota: ~1,3 g/cm³ (predvideno)
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,023 m/s2[3]
ubežna hitrost: ~0.058 km/s km/s[3]
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje[2]
Nagib vrtilne osi: [2]
Albedo: 0,08 ± 0,01 [4]
Temperatura: ~64 K

Porcija je Uranov notranji satelit.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Porcijo je odkril Stephen P. Synnott 13 januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 1 [5]. Uradno ime je dobila po Porciji iz Shakespearjevega Beneškega trgovca. Luna daje ime »Porcijini skupini« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Julija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

O luni Porciji je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0023 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda kot podolgovato telo z daljšo osjo vedno obrnjeno proti Uranu. Njena površina je siva[2]. Vesoljski teleskop Hubble in veliki teleskopi na površini Zemlje so našli na luni za vodo značilne absorbcijske črte v spektru lune.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]