Bjanka (luna)

Bjanka
	Luna Bjanka (v središču kroga)
Odkritje
Odkritelj	Bradford A. Smith / Voyager 2
Datum odkritja	23. januar, 1986
Oznake
Druga imena	Uran VIII, S/1986 U 9
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite	59.165,550 ± 0,045 km
Izsrednost	0,00092 ± 0,000118
Obhodna doba	0,434578986 ± 0,000000022 d
Naklon tira	0,19308 ± 0,054° (na Uranov ekvator)
Obkroža	Uran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	64 × 46 × 46 km
Srednji polmer	27 ± 2 km
Površina	~8300 km²
Prostornina	~71.000 km³
Masa	~9,2×1016 kg
Srednja gostota	~1,3 g/cm³ (predvideno)
Površinska težnost	~0,0086 m/s2
Ubežna hitrost	~0,022 km/s
Vrtilna doba	sinhrono vrtenje
Nagib vrtilne osi	0º
Albedo	0,08 ± 0,01
Temperatura	~64 K

Bjanka je Uranov satelit.

Odkritje in imenovanje

Luno Bjanko je odkril Bradford A. Smith 23. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 9 ^[5]. Uradno ime je dobila po Bjanki, sestri Katarine, iz Shakespearjeve komedije Ukročena trmoglavka. Spada v »Porcijino skupino« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.

Lastnosti

O luni Bjanki je znana samo tirnica ^[1], premer ^[2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08^[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0083 m/s².

Opombe in reference

1 2 3 4 5 Jacobson, R.A. (1998). »The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations«. The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
1 2 3 4 5 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
1 2 3 4 5 6 Calculated on the basis of other parameters
1 2 Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
↑ Smith, B. A. (27. januar 1986). »IAU Circular No. 4168«. Pridobljeno 6. avgusta 2006.

Zunanje povezave

Podatki o luni Bjanki Arhivirano 2007-08-01 na Wayback Machine. pri NASI

[Jacobson1998-1] 1 2 3 4 5 Jacobson, R.A. (1998). »The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations«. The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.

[Karkoschka2001b-2] 1 2 3 4 5 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.

[stub1-3] 1 2 3 4 5 6 Calculated on the basis of other parameters

[Karkoschka2001a-4] 1 2 Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.

[5] Smith, B. A. (27. januar 1986). »IAU Circular No. 4168«. Pridobljeno 6. avgusta 2006.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

p p u Uranovi naravni sateliti
V splošnem navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Urana.
Notranji	Kordelija Ofelija Bjanka Kresida Desdemona Julija Porcija Rozalinda Kupid Belinda Perdita Puk Mab
Glavni (sferoidni)	Miranda Ariel Umbriel Titanija Oberon
Zunanji nepravilni	Frančišek Kaliban Štefan Trinkulo Sikoraks Margareta Prospero Setebos Ferdinand
Uranovi obroči