Bjanka (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bjanka
Inset-ura bianca-large.gif
Luna Bjanka (v središču kroga)
Odkritje
OdkriteljBradford A. Smith / Voyager 2
Datum odkritja23. januar, 1986
Oznake
Uran VIII, S/1986 U 9
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite
59.165,550 ± 0,045 km[1]
Izsrednost0,00092 ± 0,000118[1]
0,434578986 ± 0,000000022 d[1]
Naklon tira0,19308 ± 0,054° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti64 × 46 × 46 km[2]
Srednji polmer
27 ± 2 km[2]
~8300 km²[3]
Prostornina~71.000 km³[3]
Masa~9,2 · 1016 kg[3]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ (predvideno)
~0,0086 m/s2[3]
~0,022 km/s[3]
sinhrono vrtenje[2]
[2]
Albedo0,08 ± 0,01 [4]
Temperatura~64 K[3]

Bjanka je Uranov satelit.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Bjanko je odkril Bradford A. Smith 23. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 9 [5]. Uradno ime je dobila po Bjanki, sestri Katarine, iz Shakespearjeve komedije Ukročena trmoglavka. Spada v »Porcijino skupino« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

O luni Bjanki je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0083 m/s².

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). "The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations". The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Karkoschka, Erich (2001). "Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites". Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Calculated on the basis of other parameters
  4. 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). "Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope". Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
  5. Smith, B. A. (27. januar 1986). "IAU Circular No. 4168". Pridobljeno dne 6.8.2006.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]