Pojdi na vsebino

Organizacija za prepoved kemičnega orožja

Organizacija za prepoved kemičnega orožja
Sedež organizacije
članice (zeleno)
Nastanek29. april 1997[1]
SedežHaag, Nizozemska
52°05′28″N 4°16′59″E / 52.091241°N 4.283193°E / 52.091241; 4.283193
Članice
192 držav članic
Uradni jezik
angleščina, francoščina, ruščina, kitajščina, španščina, arabščina
Generalni direktor
Fernando Arias
Uradni organi
Konferenca držav člaic
Izvršni odbor
Tehnični sekretariat
Proračun
€71 milijonov/leto (2012)[2]
Osebje
cca. 500[2]
Spletna stranwww.opcw.org

Organizacija za prepoved kemičnega orožja je medvladna organizacija s sedežem v Haagu na Nizozemskem. Ustanovljena je bila 29. aprila 1997.

Organizacija spodbuja in preverja upoštevanje mednarodne pogodbe z imenom Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja (MPKO). Preverjanje je sestavljeno s teko vrednotenja izjav držav podpisnic in inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

Organizacija je bila leta 2013 nagrajena z Nobelovo nagrado za mir.[3]

Odnosi z OZN

[uredi | uredi kodo]

Organizacija ni agencija Združenih narodov, vendar pa sodeluje tako pri politiki kot pri praktičnih vprašanjih. 7. septembra 2000 je organizacija z OZN podpisala sporazum o sodelovanju.[4] 

Članstvo

[uredi | uredi kodo]

Vseh 192 pogodbenic o kemičnem orožju so avtomatično članice OPCW.[5] Druge članice OZN, ki so upravičene, da postanejo članice OPCW, a to še niso, so države članice Združenih narodov in opazovalke, kot so Izrael, Egipt, Severna Koreja, Južni Sudan in Palestina. Najnovejša država podpisnica konvencije je bila Angola.[6]

Vodstvo

[uredi | uredi kodo]
Ahmet Üzümcü, generalni direktor OPCW

Organizacijo vodi generalni direktor, ki ga neposredno imenuje Konferenca za največ dva štiriletna mandata.[7]  

Država Ime Začetek mandata
Zastava Brazilije Brazilija José Bustani 13. maj 1997[8]
Zastava Argentine Argentina Rogelio Pfirter 25 julij 2002[9]
Zastava Turčije Turčija Ahmet Üzümcü 25. julij 2010
Zastava Španije Španija Fernando Arias 25 julij 2018

Prvi generalni direktor je bil odstavljen v drugem mandatu, saj ni užival zaupanja članic podpisnic.[10]

OPCW je sestavljena iz treh organov: Konference držav članic, Izvršnega sveta in Tehničnega sekretariata. Konferenca držav članic je vrhovni organ OPCW, sestavljena je iz vseh držav članic in se na rednih letnih zasedanjih sestaja enkrat letno. Konferenca mora obravnavati vsa vprašanja, zadeve in teme znotraj ciljev Konvencije. Izvršni svet sestavlja 41 članic, ki imajo dveletni mandat in se sestajajo na rednih zasedanjih. Vsaka članica Izvršnega sveta ima en glas. Izvršni svet spodbuja izvajanje Konvencije, v praksi je Izvršni svet predvsem organ, ki predhodno uskladi sklepe, ki se kasneje sprejmejo na Konferenci. Tehnični sekretariat pomaga Konferenci in Izvršnemu svetu pri opravljanju njunih nalog ter izvaja ukrepe preverjanja kot to predvideva Konvencija. Slovenija je bila kot tudi vse druge članice deležna inšpekcijskih pregledov, kmalu bo Slovenija 20 let podpisnica Konvencije.

Nobelova nagrada za mir

[uredi | uredi kodo]

11. oktobra 2013 je norveški Nobelov odbor napovedal nagrado organizaciji za "obsežno delo za odpravo kemičnega orožja". Zaradi mučne uporabe takšnega orožja tudi v Siriji terjajo "da je treba okrepiti prizadevanja, da se odpravi takšno orožje."[11][12][13][14] 

V letu 2014 je Organizacija za prepoved kemičnega orožja uvedla Haško nagrado Organizacije, da bi počastila posameznike in ustanove, ki si prizadevajo za trajno odstranitev takšnega orožja s sveta. Nagrada je dediščina Nobelove nagrade in uporablja denarni fond prejete nagrade ob podpori mesta Haag na letno nagrado 900.000€.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Chemical Weapons - Organization for the Prohibition of Chemical Weapons (OPCW)«. United Nations Office for Disarmament Affairs. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
  2. 2,0 2,1 »Organization for the Prohibition of Chemical Weapons (OPCW)«. Nuclear Threat Initiative. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
  3. »Syria chemical weapons monitors win Nobel Peace Prize«. BBC News. 11. oktober 2013. Pridobljeno 12. oktobra 2013.
  4. A/RES/55/283. Cooperation between the United Nations and theOrganization for the Prohibition of Chemical Weapons. Generalna skupščina ZN. 200-09-14. https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/55/283. Pridobljeno 2019-07-13. 
  5. »OPCW Member States«. Opcw.org. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
  6. »Convention on the Prohibition of the Development, Production, Stockpiling and Use of Chemical Weapons and on their Destruction«. United Nations Treaty Collection. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2015. Pridobljeno 15. maja 2015.
  7. »Technical Secretariat of the Organisation for the Prohibition of Chemical Weapons (OPCW)«. Pridobljeno 14. januarja 2017.
  8. A Stanič (2004). »Bustani v. Organization for the Prohibition of Chemical Weapons«. The American Journal of International Law. 98 (4): 810. JSTOR 3216704.
  9. »Speech of Dr. Rogelio Pfirter, Director-General of the OPCW 16 September 2008«. Netherlands Institute for International Relations. 22. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 24. aprila 2011.
  10. The ILO called the decision "an unacceptable violation of the principles on which international organizations' activities are founded ..., by rendering officials vulnerable to pressures and to political change."
  11. Cowell, Alan (11. oktober 2013). »Chemical Weapons Watchdog Wins Nobel Peace Prize«. New York Times. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
  12. »Official press release from Nobel prize Committee«. Nobel Prize Organization. 11. oktober 2013. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
  13. »Chemicals weapons watchdog OPCW wins Nobel peace prize«. Times of India. 11. oktober 2013. Pridobljeno 11. oktobra 2013.
  14. »Global chemical weapons watchdog wins 2013 Nobel Peace Prize«. Fox News. 11. oktober 2013. Pridobljeno 11. oktobra 2013.