Normanska palača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Normanska palača
Palazzo dei Normanni, Palazzo Reale
Palais des Normands.jpg
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeKraljeva palača
Normanska palača
DelArabsko-normanski Palermo ter stolnici v Cefalùju in Monrealu
LegaPalermo, Sicilija, Italy
Koordinati38°06′39″N 13°21′11″E / 38.11083°N 13.35306°E / 38.11083; 13.35306Koordinati: 38°06′39″N 13°21′11″E / 38.11083°N 13.35306°E / 38.11083; 13.35306
Kriterij
Kulturni: (ii), (iv)
Referenca1487-001
Vpis2015 (39. zasedanje)
Normanska palača se nahaja v Italija
Normanska palača
Lega: Normanska palača


Normanska palača (italijansko Palazzo dei Normanni) ali Kraljeva palača Palerma je palača v Palermu v Italiji. V času vladavine Normanov je bila sedež sicilskih kraljev, glavni sedež moči vladarjev Sicilije. Od leta 1946 je v njej sedež sicilske regionalne skupščine. Stavba je najstarejša kraljeva rezidenca v Evropi. Bila je zasebna rezidenca vladarjev Kraljevine Sicilije in cesarski sedež Friderika II. in Konrada IV.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejši deli obzidja na nadmorski višini med dvema rekama so še vedno feničansko-kartažanskega izvora. V 9. stoletju je bila na starih temeljih zgrajena poletna rezidenca emirja Palerma. Po osvojitvi Sicilije s strani Normanov je Rogerij II. Sicilski to rezidenco preuredil v svoj vladni sedež, v katerem so nato prebivali normanski kralji Sicilije. Od tod tudi ime Palazzo reale (kraljeva palača) ali Palazzo dei Normanni (Normanska palača).

Po koncu politične neodvisnosti Sicilije je palača propadla, saj so podkralji Sicilije sprva prebivali v palači Chiaramonte. Šele v 16. stoletju so obnovili staro normansko palačo in se tja tudi preselili. Med to rekonstrukcijo so bili porušeni trije od štirih stolpov Normanske palače. Vzhodno krilo je dobilo novo fasado in dvorišče v renesančnem slogu. Leta 1790 je bil na preostalem Torre Pisana ustanovljen astronomski observatorij. Zaradi okupacije Neaplja s strani Napoleonovih čet je palača od 1798 do 1814 služila kot rezidenca kraljevske družine Bourbon-Sicilija.

Po priključitvi Sicilije k Italiji so bile v palači nameščene državne oblasti in vojaška poveljniška mesta. Od leta 1947 je v palači sedež parlamenta Sicilije.

Zunanjost[uredi | uredi kodo]

Na južni strani proti ulici Via del Bastione in na zahodni strani proti trgu Piazza Indipendenza se zemljišča palače dvigajo nad nivo ulice z mogočnimi temeljnimi zidovi. Na severni strani palače so Porta Nuova, ki jih je po zmagi v Tunisu namesto starih mestnih vrat zgradil Karel V. Na vzhodni strani pred palačo je Piazza del Parlamento, ki se združi v Piazza Vittoria s parkom Villa Bonanno.

Ponekod je še vedno ohranjena stara fasada iz normanske dobe, ki je okrašena s slepimi arkadami. Torre Pisana, zadnji preostali stolp iz obdobja Normanov, se nahaja na trgu Piazza del Parlamento. Renesančno pročelje se razteza na jug, kar je značilno za videz vzhodne strani palače. Na sredini je velik portal, ki tvori uradni vhod. Dostop za oglede pa je na zahodni strani na trgu Piazza Indipendenza.

Notranjost[uredi | uredi kodo]

Izpostavljeni deli arabskega obokanega stropa v eni od dvoran vojvode Montalta

Tako glavni vhod kot vhod za obiskovalce vodita na notranje dvorišče z renesančnimi arkadami, ki je bilo zgrajeno med letoma 1598 in 1601 po ukazu podkralja Bernandina de Cárdenasa, vojvode Maqueda in ki je po njem poimenovano. Mozaiki v prvem nadstropju so iz 19. stoletja, na enem od obokov so ohranjeni le ostanki prvotne dekoracije. Ob severni strani dvorišča v prvem nadstropju se razteza Cappella Palatina, dvorna kapela, ki jo je zgradil Rogerij II. v arabsko-bizantinsko-normanskem slogu, katere stene so v celoti prekrite z zlatimi mozaiki.

Del palače, ki ga uporablja sicilski parlament in regionalna vlada, je javnosti dostopen le z vodenimi ogledi. Sejna soba parlamenta je Sala di Ercole ('Herkulova soba') s konca 16. stoletja. Leta 1799 jo je poslikal Giuseppe Velasco s freskami, ki prikazujejo Herkulova dela.

Sala dei Venti ('Dvorana vetrov') in Stanza di Ruggero ('Rogerijeva soba') sta iz normanske dobe. Dvorana vetrov je kvadratna soba, katere strop podpirajo stebri in koničasti loki. Prvotno je bil to odprt atrij. Na vsaki od štirih strani so vrata. Eden od njih vodijo v Rogerijevo sobo. Notranja dekoracija je bila izvedena okoli leta 1160 pod vodstvom Wilhelma I. Stene so obložene z marmorjem, nad tem so zlati mozaiki, podobni cerkvam tistega časa (Cappella Palatina, La Martorana, Monrealska stolnica). Mozaiki predstavljajo drevesa in živali, ki so simetrično obrnjene druga proti drugi. Prikazan je tudi lovski prizor in borbeni kentavri. Prostor ima križni obok, ki je tudi prekrit z mozaiki.

V prostorih, ki so bili preoblikovani v obdobju renesanse, so bili pred kratkim na nekaj mestih izpostavljeni deli arabskega obokanega stropa, ki so bili skriti za štukaturo.

Izkopavanja[uredi | uredi kodo]

Pod Normansko palačo so bila opravljena izkopavanja, ki so odkrila starodavno mestno obzidje iz časa Puncev in Rimljanov. Nekatera od teh izkopanin so odprta za javnost.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Brigit Carnabuci: Sizilien. Griechische Tempel, römische Villen, normannische Dome und barocke Städte im Zentrum des Mittelmeeres (= DuMont Kunst-Reiseführer). 6., aktualisierte Auflage. DuMont Reiseverlag, Ostfildern 2011, ISBN 978-3-7701-4385-6.
  • Adolph Goldschmidt: Die normannischen Königspaläste in Palermo. In: Zeitschrift für Bauwesen 48 (1898), S. 542–590 mit Abbildungen auf Blatt 56–59 im Atlas (Text, Atlas online).
  • Hans-Rudolf Meier: Die normannischen Königspaläste in Palermo. Studien zur hochmittelalterlichen Residenzbaukunst = Manuskripte für Kunstwissenschaft in der Wernerschen Verlagsgesellschaft 42. Wernersche Verlagsgesellschaft, Worms 1994. ISBN 978-3-88462-941-3


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]