Pojdi na vsebino

Seznam francoskih vladarjev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kralj Francije)
Kralj Francije
Cesar Francozov
Kralj Francozov
Roi de France
Empereur des Français
Roi des Français
Grb Burbonov, najbolj znane francoske dinastije
Najdlje vladal
Ludvik XIV.
(14. maj 1643 - 1. september 1715)
Podatki
Prvi nosilecKarel Veliki (kot kralj Frankov)
Zadnji nosilecNapoleon III. (kot cesar Francozov)
RezidencaVersajska palača
Imenujededen naziv
PretendentLudvik Alfonz Burbonski (kralj Francije)
Janez Orleanski (kralj Francozov)
Janez Krištof Napoleon (cesar Francozov)

Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.

Večina srednjeveških zgodovinarjev trdi, da se je Francija začela šele z nastopom dinastije Kapetingov leta 987 ali vsaj z nastankom zahodnofrankovskega kraljestva z verdunsko pogodbo leta 843. Po drugi strani se za prve francoske kralje šteje Merovinge, katerih frankovsko kraljestvo je ustanovil Klodvik I. v petem stoletju (486). Merovingi so vladali do osmega stoletja.

Glede na sodobne smernice se ta seznam začne leta 843 s Karlom Plešastim in zahodnofrankovskim kraljestvom, ki se je razvilo v današnjo Francijo. Kralji pred tem so navedeni v seznamu frankovskih kraljev.

Po revoluciji leta 1830 se je naziv kraljev iz kralj Francije spremenil v kralj Francozov, ker naj bi bila monarhija povezana z ljudstvom in ne z ozemljem.

Imena regentov so vključena zaradi praktičnih razlogov, čeprav formalno niso bili kralji. Karel Veliki (768-814) se običajno šteje kot Karel I., njegov sin Ludvik Pobožni pa kot Ludvik I.

Poleg spodaj naštetih kraljev so si tudi angleški kralji lastili naziv kralj Francije med letoma 1422 in 1801. Na začetku je imelo to nekaj pravnih osnov, Henrika VI. Angleškega je Karel VI. Francoski postavil za dediča francoskega prestola pod pogoji pogodbe iz Troyesa. Večina severne Francije je bila do leta 1435 v rokah Angležev. Čeprav so jih kasneje pregnali, so si nekateri angleški kralji lastili naziv kralj Francije do leta 1801, ko je bilo ustanovljeno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

Frankovski kralji (843–987)

[uredi | uredi kodo]
Za earlier rulers glej Seznam frankovskih kraljev.

Karolinška dinastija (843–887)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Karolingi.

Karolingi so bili frankovska plemiška družina s poreklom iz klanov Arnulfingov in Pipinidov iz 7. stoletja našega štetja. Družina je svojo moč utrdila v 8. stoletju, ko sta položaja majordoma in duxa et princepsa Francorum postala dedna. Karolingi so s tem postali najvišja oblast za merovinškimi kralji. Dinastija je dobila ime po Karlu Martelu, enem od dvornih majordomov, čigar sin Pipin Mali je leta 751 vrgel Merovinge s prestola in bil s soglasjem papeštva in aristokracije okronan za kralja Frankov.[1] Pod Karlom Velikim (vladal 768–814) se je Frankovsko kraljestvo razširilo globoko v Srednjo Evropo ter osvojilo Italijo in večino sodobne Nemčije. Papež je Karla Velikega okronal tudi za "cesarja Rimljanov". Naslov so sčasoma prevzeli nemški vladarji Svetega rimskega cesarstva.

Karla Velikega je nasledil njegov sin Ludvik Pobožni (vladal 814–840), ki je sčasoma razdelil kraljestvo med svoje sinove. Njegovi smrti je sledila tri leta trajajoča državljanska vojna, ki se je končala z Verdunsko pogodbo, ki je Frankovsko razdelila na tri kraljestva, od katerih je bilo Srednjefrankovsko kratkotrajno. Moderna Francija se je razvila iz Zahodne Frankovske, medtem ko je Vzhodna Frankovska postala Sveto rimsko cesarstvo in kasneje Nemčija. V tem času sta vzhodni in zahodni del države že razvila različna jezika in kulturi. [2][3]

Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Karel Plešasti[a] ok. 10. avgust 843[i] – 6. oktober 877
 Sin Ludvika Pobožnega in vnuk Karla Velikega. Priznan za kralja po podpisu Verdunske pogodbe. * 13. junij 823, † 6. oktober 877.
Od leta 838 kralj Akvitanije. Za božič 875 kronan za cesarja Rimljanov. Umrl naravne smrti[4]
Ludvik Jecljavi[b] 6. oktober 877 – 10.april 879 Sin Karla Plešastega. * 1. november 846, † 10. april 879.
Od leta 867 kralj Akvitanije. Umrl naravne smrti.[5]
Ludvik III. 10. april 879[ii] – 5. avgust 882 Sin Ludvika Jecljavega. * 863, † 5. avgust 882[c]
(aged 19)
Vladal na severu. Umrl, ko je med jezdenjem z glavo udaril v preklado.[11]
Karlman II. 10. april 879[iii] – 6. december 884. Sin Ludvika Jecljavega. * 866, † 6. december 884[d]
Vladal na jugu. umrl, potem ko ga je pomotoma zabodel njegov služabnik.[15]
Karel Debeli[e] 12. december 884[iv] – 11. november 887[f] Sin Ludvika II. Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in vnuk Ludvika Pobožnega. * 839[g] – † 13. januar 888
Od leta 876 kralj Vzhodne Frankovske. Za cesarja Svetega rimskega cesarstva kronan leta 881. Zadnji vladar, ki je vladal na celem frankovskem ozemlju. Plemstvo ga je odstavilo, kasneje pa je umrl naravne smrti.[21]

Robertinska dinastija (888–898)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Robertinci.
Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Odo
Eudes ali Odon 		29. februar 888[v] – 3. januar 898
 Sin Roberta Močnega. Za kralja so ga izvolili plemiči po odstaviti Francoski plemiči so ga po odstavitvi Karla Debelega. Sprva sta mu nasprotovala Gvido III. Spoletski in Ranulf II. Akvitanski. * ok. 858, † 3. januar 898[h]
Obranil Pariz pred Vikingi. Umrl naravne smrti.[26]

Karolinška dinastija (898–922)

[uredi | uredi kodo]
Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Karel Preprosti 3. januar 898[vi] – 29. junij 922
 Karel je bil posmrtni sin Ludvika Jecljavega in bil razglašen za kralja januarja 893 kot Odov nasprotnik. * 17. september 879, † 7. oktober 929
Robertovi sledilci so ga odstavili. Kasneje ga je Herbert II., grof Vermandoisa, aretiral. V ujetništvu je umrl.[27]

Robertinska dinastija (922–923)

[uredi | uredi kodo]
Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Robert I. 29. junij 922[vii]– 15. junij 923
 Bil je sin Roberta Močnega in Odov mlajši brat. * 865, † 15. junij 923
Ubit v bitki pri Soissonsu proti Karlu Preprostemu. Bil je edini frankovski kralj, ki je umrl v bitki.[29]

Bosonidska dinastija (923–936)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Bosonidi.
Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Rudolf
Rodolphe ali Raoul 		15. junij 923[viii]– 14. januar 936
 Sin vojvode Riharda Burgundskega in zet Roberta I. Od leta 921 vojvoda Burgundije. Umrl zaradi bolezni po stalnih vojnah z Vikingi. V korist Henrika I. Nemškega je izgubil Lotaringijo in Loreno.[30]

Karolinška dinastija (936–987)

[uredi | uredi kodo]
Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Slika:Denier Chinon 954, obverse.jpg Ludvik Prekomorski 19. junij[ix] – 10. september 954 Sin Karla Preprostega, poklican v Francijo iz izgnanstva v Angliji. * 921, † 10. september 954
Umrl po padcu s konja.[31]
Lotar
Lothaire 		10. september 954[x] – 2. marec 986
 Sin Ludvika IV. * 941, † 2. marec 986
Umrl naravne smrti.[32]
Ludvik V. 2. marec 986[xi] – 22. maj 987
 Lotarjev sin. * 967, † 22. maj 987[j]
Umrl v nesreči na lovu.[34]

Kapetinška dinastija (987–1792, 1814–1848)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Kapetingi.

Dinastija Kapetov je poimenovana po Robertincu Hugu Capetu, frankovskemu vojvodi, ki je bil leta 987 izvoljen za kralja. Razen Napoleona in njegovih potomcev so bili vsi francoski monarhi potomci Huga Capeta po moški liniji. Neposredni Capetovi potomci po očetovi liniji so vladali do 14. stoletja, potem pa je prestol prešel v hišo Valois, kadetsko vejo Kapetingov, ki je izhajala iz Filipa III. Prehodu je nasprotoval angleški kralj Edvard III. Plantagenet, ki se je prek svoje francoske matere Izabele razglasil za zakonitega kralja Francije. Začela se je stoletna vojna za oblast, v kateri je bil angleški kralj Henrik VI. nekaj časa delno priznan kot kralj Francije.

Linija Valoijcev je izumrla med francoskimi verskimi vojnami v poznem 16. stoletju. Nasledila jo je daljna sorodstvena hiša Bourbonov, potomcev Kapetinga Ludvika IX. Bourboni so vladali Franciji do odstavitve v francoski revoluciji, po padcu Napoleona pa so ponovno prišli na prestol. Zadnji Kapet, ki je vladal, je bil Ludvik Filip I., kralj Julijske monarhije (1830–1848), član kadetske hiše Bourbon-Orléans.

Kapetova hiša (987-1328)

[uredi | uredi kodo]

Kapetova hiša se običajno imenuje Neposredni Kapetingi.

Portret Ime Grb Vladanje Nasledstvo Podrobnosti
Hugo Capet

Hugues[k] 		1. junij 987[xii] – 24. oktober 996 Capeta je za kralja izvolilo frankovsko plemstvo. Bil je sin Huga Velikega in vnuk Roberta I.[l] * ok. 940, † 24. oktober 996
Od leta 956 vojvoda Frankov. Umrl naravne smrti.[38]
Robert Pobožni 24. oktober 996[xiii] – 20. julij 1031 Edini sina Huga Capeta. * ok. 970, † 20. julij 1031
Poročen trikrat in zato izobčen iz katoliške cerkve. Priključil vojvodino Burgundijo.[39]
Hugo Veliki
(mlajši kralj)[m] 		19. junij 1017 – 17. september 1025
(pod Robertom II.) 		Sin Roberta II. * ok. 1007, † 17. september 1025[40]
Henrik I.
Henri 		20. julij 1031[xiv] – 4. avugust 1060 Sin Roberta II. * ok. 1005, † 4. avgust 1060
Njegovo vladavino so zaznamovali notranji spori s fevdalnimi gospodi.[41]
Filip Zaljubljeni
Philippe 		4. avgust 1060[xv] – 29. julij 1108 Sin Henrika I. * 1052, † 29. julij 1108
Do leta 1066 vladal pod regentstvom Ane Kijevske in Balduina V., grofa Flandrije.[42]
Ludvik Debeli 29. julij 1108[xvi] – 1. avgust 1137 Sin Filipa I. * 1081, † 1. avgust 1137
Njegova vladavina je prispevala k centralizaciji kraljeve oblasti. Prvi kralj, ki se je v anglo-francoskih vojnah vojskoval proti Angležem.[43]
Filip
(mlajši kralj)[m] 		14. april 1129 – 13. okctober 1131
(pod Ludvikom VI.) 		Sin Ludvika VI. * 29. avgust 1116, † 13. oktober 1131[44]
Ludvik Mladi 1. avugust 1137[xvii] – 18. september 1180 Sin Ludvika VI. * 1120, † 18. september 1180
Znan po rivalstvu s Henrikom II. Angleškim in vojaških pohodih med drugo križarsko vojno. [45]
Filip II. Avgust
Philippe Auguste 		18. september 1180[xviii]– 14. julij 1223 Sin Ludvika VII. * 21. avgust 1165, † 14. julij 1223
Velja za enega največjih francoskih vladarjev. Prvi monarh, ki se je naslavljal "Kralj Francije".[46]
Ludvik VIII. Lev 14. julij 1223[xix]– 8. nNovember 1226 Sin Filipa II. * 5. september 1187, † 8. november 1226
Leta 1216 razglašen za kraja Anglije, čemur je sledila neuspela invazija na Anglijo.[47]
Ludvik IX. Sveti 8. november 1226[xx]– 25. avgust 1270 Sin Ludvika VIIII. * 25. april 1214, † 25. avgust 1270
Do leta 1234 vladal pod regentstvom Blanke Kastiljske. Umrl v osmi križarski vojni. Edini francoski vladar, ki ga je katoliška cerkev razglasila za svetnika.[48]
Filip III. Drzni
Philippe 		* 25. avgust 1270[xxi]– 5. oktober 1285 Sin Ludvika IX. * 3. april 1245, † 5. oktober 1285
Zelo razširil francoski vpliv v Evropi. Umrl zaradi vročice.[49]
Filip IV. Pošteni
Philippe 		5. oktober 1285[xxii] – 29. november 1314 Sin Filipa III. * 1268, † 29. november 1314
Od 16. avgusta 1284 po poroki z Ivano Navarsko kralj Navare kot Filip I. Znan po svojih sporih z rimskimi papeži in utrditvi kraljeve oblasti, ki je pripomogla k zmanjšanju vpliva fevdalne gospode.[50]
Ludvik X. Prepirljivi 29. november 1314[xxiii]– 5. junij 1316 Sin Filipa IV. * 3. oktober 1289, † 5. junij 1316
Od 2. aprila 1305 kralj Navare kot Ludvik I. Njegovo kratko vladavino so zaznamovali konflikti s plemstvom.[51]
Ivan I. Posmrtni
Jean 		15.–19. november 1316 Posmrtni sin Ludvika X. Kot kralj je živel samo štiri dni. Najmlajši in najkrajše vladajoči monarh v ftrancoski zgodovini.[n]
Filip V. Visoki
Philippe 		20. november 1316[xxiv]– 3. januar 1322 Sin Filipa IV. in stric Ivana I. * 1293/1294, † 3. januar 1322
Kralj Navare kot Filip II. Umrl brez moškega potomca.[56]
Karel IV. Pošteni 3. januar 1322[xxv]– 1. februar 1328 Sin Filipa IV. in mlajši brat Filipa V. * 1294, † 1. februar 1328
Kralj Navare kot Karel I. Umrl brez moškega potomca, s čimer se je končala neposredna linija Kapetingov.[57]

Valoijci (1328-1589)

[uredi | uredi kodo]

Glavna veja (1328-1498)

[uredi | uredi kodo]

Veja Valois-Orléans (1498-1515)

[uredi | uredi kodo]

Veja Valois-Angoulême (1515-1589)

[uredi | uredi kodo]

Bourboni (1589-1792)

[uredi | uredi kodo]

Prva republika (1792-1804)

[uredi | uredi kodo]

Veliko monarhov tistega časa ni priznalo padca monarhije, zato so šteli, da je vladal Ludvik XVI. do svoje smrti leta 1793, za njim Ludvik XVII. Francoski, po njegovi smrti leta 1795 pa Ludvik XVIII. Zato tako štetje kraljev.

Rodbina Bonaparte - Prvo cesarstvo (1804-1814)

[uredi | uredi kodo]

Bourboni, vrnjeni (1814-1830)

[uredi | uredi kodo]

Bourbon-Orléans, julijska monarhija (1830-1848)

[uredi | uredi kodo]

Druga republika (1848-1852)

[uredi | uredi kodo]

Dinastija Bonaparte - Drugo cesarstvo (1852-1870)

[uredi | uredi kodo]

Kronologija se nadaljuje kot seznam francoskih predsednikov.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ludvik Pobožni in Karel Veliki sta na seznamih francoskih in nemških vladarjev oštevilčena kot "Ludvik I." in "Karel I.".
  2. ↑ Ludvika II. se ne sme zamenjati z Ludvikom II. Nemškim, sinom Ludvika Pobožnega in kralja Vzhodne Frankovske. Oba monarha sta se štela za zakonitega naslednika Karla Velikega.
  3. ↑ Omenjajo se datumi 3.,[7] 4.,[8] ali 10. avugust,[9] s starih viri pa vedno 5. avgust.[10]
  4. ↑ Nekateri moderni viri navajajo datum 12. december", ki je napačen.[12][13][14]
  5. ↑ Karel Debeli je bil sprva kralj Vzhodne Frankovske in cesar Svetega rimskega cesarstva. Glede na to, da je bil tretji cesar s tem imenom, je znan tudi kot Karel III., cesar Svetega rimskega cesarstva. Karla Debelega se ne sme zamenjevati s Karlom Preprostim, ki je tudi naveden kot Karel III. Neskladje izvira iz vladarske številke, ki jo je dobil Karel V. Francoski.[16]
  6. ↑ To je najbolj sprejet in citiran datum, čeprav ni povsem potrjen.[19][18]
  7. ↑ V starejših virih je bilo njegovo rojstvo datirano v leto 832, danes pa je sprejet datum 839.[20]
  8. ↑ Odova smrt se po kroniki iz poznega 13. stoletja datira na 1. januar.[23] but the earliest source on the matter, from the early 11th century, records his death as 3 January.[24] Drugi viri iz 13. stoletja navajajo datum 2. januar.[25]
  9. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani nr, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  10. ↑ Nekateri zgodovinarji omenjajo 21. maj, sodobni viri pa 22. maj.[33]
  11. ↑ "Capet" (latinsko Cappetus) ni bilo njegovo pravo ime, ampak vzdevek, ki so mu ga dali kasnejši zgodovinarji. Ime izhaja verjetno iz besede chappe, ki pomeni cerkven plašč, ki se je nosil v opatiji sv. Martina Tourskega.[35]
  12. ↑ Hugo je bil preko svoje matere in stare matere tudi potomec Karla Velikega in nečak Otona I., cesarja Svetega rimskega cesarstva.[37]
  13. ↑ 13,0 13,1 Ker niti Hugo niti Filip v svojem življenju nista bila samostojna ali višja kralja, tradicionalno nista navedena kot francoska kralja in nimata ordinalov.
  14. ↑ Po Guillaumeu Nangiškemu je živel od 15. do 19. novembra.[52] The Chronique Parisienne Anonyme de 1316 à 1339 gives 13 and 18 November.[53] Modern sources often give his lifespan as 15–20 November.[54]
  15. ↑ Humphreys, str. 16 ali 6. januarja, skupaj s Filipom IV.[55]

Kronanja

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Karel II. ke bil kronan za cesarja 25. decembra 875. Za kasnejše francoske in nemške cesarje glej Sveti rimski cesar.
  2. ↑ Ludvik III. in Karlman II. sta bila kronana septembra 879.[6]
  3. ↑ Ludvik III. in Karlman II. sta bila kronana septembra 879.[6]
  4. ↑ Karel Debeli je bil kronan najverjetneje 20. maja 885.[17] Takrat je bil že od 28. avgusta 876 kralj Vzhodne Frankovske. 12. februarja 881 le bil kronana tudi za cesarja.[18]
  5. ↑ Odo je bil kronan 29. februarja 888 in ponovno 13. novembra 888.[22]
  6. ↑ Karel III. je bil okronan 28. januarja 893.
  7. ↑ Robert I. je bil okronan 30. junija 922.[28]
  8. ↑ Rudolf je bil okronan 13. julija 923.[i]
  9. ↑ Ludvik IV. je bil kronan 19. junija 936 po kratkem medvladju po Rudolfovi smrti.
  10. ↑ Lotar je bil okronan 12. novembra 954.
  11. ↑ Ludvik V. je bil kronan 8. junija 979.
  12. ↑ Hugo je bil izvoljen in okronan za kralja 1. junija 987 v Noyonu. Ponovno ga je 3. julija v Parizu okronal nadškof Reimsa. Slednji datum običajno velja za "uradni" začetek dinastije Kapetov.[36]
  13. ↑ Robert II. Pobožni je bil okronan 30. decembra 987.[36]
  14. ↑ Henrik I. je bil kronan 14. maja 1027.
  15. ↑ Filip I. je bil kronan 23. maja 1059.
  16. ↑ Ludvik VI. je bil okronan 3. avgusta 1108.
  17. ↑ Ludvik VII. je bil okronan že kot otrok 25. oktobra 1131 in ponovno 25. decembra 1137 skupaj z Eleonoro Akvitansko.
  18. ↑ Filip II. je bil okronan 1. novembra 1179.
  19. ↑ Ludvik VIII. je bil okronan 6. avgusta 1223.
  20. ↑ Ludvik IX. je bil okronan 29. novembra 1226.
  21. ↑ Filip III. je bil okronan 30. avgusta 1271.
  22. ↑ Filip IV. je bil okronan 6. januarja 1286.
  23. ↑ Ludvik X. je bil okronan 24. avgusta 1315.
  24. ↑ Filip je bil okronan 9. januarja 1317[o]
  25. ↑ Karel IV. je bil okronan 21. februarja 1322.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Babcock, Philip (1993). Webster's Third New International Dictionary of the English Language, Unabridged. MA, US: Merriam-Webster. str. 341.
  2. ↑ Reynolds, Susan (1984). Kingdoms and communities in Western Europe, 900–1300. Oxford: Clarendon Press. str. 256–257. ISBN 978-0-19-821955-2.
  3. ↑ Scales, Len (2012). The Shaping of German Identity: Authority and Crisis, 1245-1414. Cambridge University Press. str. 155–182. ISBN 9780521573337. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  4. ↑ Peignot, str. lv; de Wailly, str. 10; Thoison, str. 189; McCarty, str. 328; EB, Charles II.
  5. ↑ Peignot, str. lv; de Wailly, str. 10; Thoison, str. 189; McCarty, str. 328; EB, Louis II.
  6. ↑ 6,0 6,1 McKitterick 1995, str. 137.
  7. ↑ Thoison, str. 189; de Wailly, str. 10.
  8. ↑ Peignot, str. lviii.
  9. ↑ McCarty, str. 327.
  10. ↑ Annales Vedastini 882 Arhivirano 25 December 2010 na Wayback Machine.. "Nonis Augusti"
  11. ↑ Peignot, str. lviii; Thoison, str. 189; McCarty, str. 328; Dutton 1994, str. 227; EB, Louis III.
  12. ↑ Annales Vedastini. 884. Arhivirano 25 December 2010 na Wayback Machine.
  13. ↑ Obituaires de la province de Sens Arhivirano 6 October 2022 na Wayback Machine. I, str. 351.
  14. ↑ Annales S. Benigni Divionensis 884. Arhivirano 26 March 2023 na Wayback Machine..
  15. ↑ Peignot, str. lviii; Thoison, str. 189; Dutton 1994, str. 227; EB, Carloman.
  16. ↑ Brunel 2007, str. 79.
  17. ↑ MacLean 2003, str. 126.
  18. ↑ 18,0 18,1 Schieffer, Theodor (1977), »Karl III«, Neue Deutsche Biographie (v nemščini), zv. 11, str. 181–184, arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2023, pridobljeno 21. julija 2023
  19. ↑ MacLean 2003, str. 194.
  20. ↑ MacLean 2003, str. 84.
  21. ↑ Peignot, str. lv; de Wailly, str. 10; McCarty, str. 329; EB, Charles III.
  22. ↑ Jackson 1995, Vol 1, pp. 133–138.
  23. ↑ Annales S. Benigni Divionensis 899. Arhivirano 29 March 2022 na Wayback Machine. MGH V, 40.
  24. ↑ Annales Prumienses 898. Arhivirano 29 March 2022 na Wayback Machine. MGH XV(2), 1292.
  25. ↑ Obituaires de la province de Sens Arhivirano 6 October 2022 na Wayback Machine. I, p. 343.
  26. ↑ Peignot, str. lix; de Wailly, str. 10; McCarty, str. 329; EB, Eudes.
  27. ↑ Peignot, str. ;lix–lx; de Wailly, str. 10; Thoison, str. 189; McCarty, str. 329; EB, Charles III.
  28. ↑ Champion 1976, str. ;9–11.
  29. ↑ Peignot, str. lx; de Wailly, str. 10; Thoison, str. 189; McCarty, str. 329; EB, Eudes.
  30. ↑ Peignot, str. lxi; de Wailly, str. 10; Thoison, str. 189; McCarty, str. 329; EB, Rudolf.
  31. ↑ Peignot, str. lxi; de Wailly, str. 10; McCarty, str. 329; EB, Louis IV.
  32. ↑ Peignot, str. lxii; de Wailly, str. 10; Thoison, str. 190; McCarty, str. 329; EB, Lothar.
  33. ↑ Richer (1845) [c. 995]. Histoire de son temps (v francoščini). Zv. IV. J. Renouard. str. 147. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2022. Pridobljeno 14. marca 2022.
  34. ↑ Peignot, str. ;lxii–lxiii; de Wailly, str. 10; McCarty, str. 329; EB, Louis V.
  35. ↑ Bodin 1840, str. 43.
  36. ↑ 36,0 36,1 Havet 1891.
  37. ↑ Alcan 1892, str. ;254–261.
  38. ↑ Peignot, str. ;10–16; Humphreys, str. 1; EB, Hugh.
  39. ↑ Peignot, str. ;16–20; Humphreys, str. 2; EB, Robert II.
  40. ↑ Peignot, str. 17.
  41. ↑ Peignot, str. 20–22; Humphreys, str. 3; EB, Henry I.
  42. ↑ Thoison, str. 190; Humphreys, str. 4; EB, Philip I.
  43. ↑ Peignot, str. 29–32; Humphreys, str. 5; EB, Louis VI.
  44. ↑ Peignot, str. 29.
  45. ↑ Thoison, str. 190; Humphreys, str. 6; EB, Louis VII.
  46. ↑ Thoison, str. 190; Humphreys, str. 8; EB, Philip II.
  47. ↑ Thoison, str. 190; Humphreys, str. 10; EB, Louis VIII.
  48. ↑ Thoison, str. 191; Humphreys, str. 11; EB, Louis IX.
  49. ↑ Thoison, str. 191; Humphreys, str. 12; EB, Philip III.
  50. ↑ Thoison, str. 191; Humphreys, str. 14; EB, Philip IV.
  51. ↑ McCarty, str. 330; Humphreys, str. 15; EB, Philip IV.
  52. ↑ Hercule Géraud (1843) Chronique latine de Guillaume de Nangis, de 1113 à 1300 Arhivirano 28 January 2024 na Wayback Machine.. pp. 430–431.
  53. ↑ Amedée Hellot (1884). Chronique parisienne anonyme du XIVe siècle Arhivirano 29 February 2024 na Wayback Machine.. p. 26.
  54. ↑ Humphreys, str. 15; EB, John I ("19/20 November").
  55. ↑ Jackson 1995, Vol II, p. 376.
  56. ↑ Thoison, str. 192; Humphreys, str. 16; EB, Philip V.
  57. ↑ Peignot, str. 85; Humphreys, str. 17; EB, Charles IV.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_francoskih_vladarjev&oldid=6341320«