Galateja (luna)
 Luna Galateja kot jo je posnel Voyager 2 leta 1989. Posnetek lune kaže njeno izredno podolgovato obliko . | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Stephen P. Synnott[1] in Voyager Imaging Team |
| Datum odkritja | julij, 1989 |
| Oznake | |
| Neptun VI, S/1989 N 4 | |
| Značilnosti tira[2] | |
| Epoha: 18. avgust 1989 | |
| Periapsida | 61.953 km |
| Apoapsida | 61.953 km |
Srednji polmer orbite | 61.953 ± 1 km |
| Izsrednost | 0,00004 ± 0,00009 |
| 0,42874431 ± 0,00000001 dni | |
| Naklon tira | 0,052 ± 0,011° (na Neptunov ekvator) 0,06° (na lokalno Laplaceovo ravnino) |
| Obkroža | Neptun |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti | 204×184×144 km[3] |
| Masa | 2,12 ± 0,08 ×1018 kg (izračunano iz ocenjene gostote) [4] |
Srednja gostota | 0,75 ± 0,1g/cm3 (ocena) |
| sinhrono vrtenje (predvidevanje) | |
| Albedo | 0,08 [3] |
| Temperatura | ~51 K (ocena) |
| Atmosfera | |
Površinski tlak | (ni atmosfere) |
Galateja (starogrško starogrško Γαλάτεια:: Galáteja) je Neptunov četrti notranji naravni satelit.
Odkritje in imenovanje
[uredi | uredi kodo]Luno Galatejo je odkril Stephen P. Synnott in skupina Voyager imaging Team julija leta 1989. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 4.[5] Odkritje je bilo objavljeno 2. avgusta. Ime je dobila 16. septembra 1991 [6] po nereidi Galateji iz grške mitologije [6].
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Luna Galateja ima zelo nepravilno obliko. Verjetno se od njenega nastanka njena oblika ni spreminjala z notranjimi geološkimi procesi. Izgleda kot, da je nastala z združevanjem delcev nekega Neptunovega satelita, ki je razpadel zaradi motenj, ki jih je povzročala luna Titan kmalu potem, ko je bil ta zajet v tirnico z veliko izsrednostjo.[7]
Ker je njena tirnica bliže Neptunu kot bi bila sinhrona tirnica, se zaradi delovanja plimskih sil počasi približuje Neptunovi atmosferi, kjer bo razpadla. Možno je tudi, da bo razpadla v planetni obroč, ko se bo spustila pod Rocheevo mejo.
Galateja je pastirski satelit za Adamsov obroč, ki je okoli 1000 km zunaj njene tirnice. Orbitalna resonanca obroča z luno Galatejo v razmerju 42 : 43 je verjetno vzrok za nastanek loka v obroču.[8]
Masa lune Galateje je bila ocenjena na osnovi motenj, ki jih povzroča v obroču[4].
Opombe in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Planet Neptune Data http://www.princeton.edu/~willman/planetary_systems/Sol/Neptune/
- ↑ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). »The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations«. Astronomical Journal. 128: 1412.
- 1 2 E. Karkoschka (2003). »Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune«. Icarus. 162: 400.
- 1 2 C.C. Porco (1991). »An Explanation for Neptune's Ring Arcs« (PDF). Science. 253: 995.
- ↑ discovery IAUC circular
- 1 2 »IAU Circular No. 5347«. 16. september 1991. Pridobljeno 10. aprila 2007.
- ↑ D. Banfield and N. Murray (1992). »A dynamical history of the inner neptunian satellites«. Icarus. 99: 390.
- ↑ F. Namouni and C. Porco (2002). »The confinement of Neptune's ring arcs by the moon Galatea«. nature. 417: 45.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Podatki o luni Galateji Arhivirano 2007-08-01 na Wayback Machine.
V splošnem našteti v naraščajoči oddaljenosti od Neptuna. | |
.svg){kind=small}
