Diana Spencer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Diana Spencer
velška princesa
Международная Леонардо-премия 18 (cropped 2).jpg
Vladanje 1981 - 1996
Rojstvo 2. julij 1961
Norfolk, Anglija
Smrt 31. avgust 1997
Pariz, Francija
Soprog(a) princ Charles
Otroci princ William
princ Harry
Vladarska hiša Winsdor
Oče John Spencer
Mati Frances Burke Roche

Diana Frances Spencer, znana tudi kot princesa Diana, Lady Diana oziroma okrajšano Lady Di, valižanska princesa, * 1. julij 1961, Sandringham, Norfolk, Anglija, † 31. avgust 1997, Pariz, Francija.

Diana Spencer je bila prva žena Charlesa, valižanskega princa in prestolonaslednika, ki je najstarejši otrok britanske kraljice Elizabete II.

Rodila se je v britanski plemiški družini kot četrti otrok in tretja hči Johna Spencerja, vikonta Althorpa, in Frances Roche. Odraščala je v Park Housu, ki se nahaja na posestvu Sandringham, in se izobraževala v Angliji in Švici. Leta 1975, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja, je postala Lady Diana Spencer. V javnosti je postala znana februarja 1981, ko je bila objavljena njena zaroka s princem Charlesom.

Njeno poroko s princem 29. julija 1981, ki je potekala v stolnici sv. Pavla, je preko televizije spremljalo več kot 750 milijonov ljudi. S poroko je postala valižanska princesa, vojvodinja Cornwalla, vojvodinja Rothesaya in grofica Chesterja. V zakonu je rodila dva sinova, princa Williama in Harryja, ki sta prišla na drugo in tretje mesto v liniji nasledstva britanskega prestola. Kot žena prestolonaslednika je Diana prevzela nekatere dolžnosti in zastopala kraljico v tujini. Dejavna je bila tudi na dobrodelnem področju in je med drugim podpirala mednarodno kampanjo za odpravo min.

Diana je ostala pod drobnogledom medijev tudi po ločitvi od princa 28. avgusta 1996. Zanimanje za njeno življenje ni ugasnilo tudi po njeni smrti v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997. Njen pogreb so prenašali po televiziji.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Diana Spencer se je rodila 1. julija 1961 v Park Housu v Sandringhamu, Norfolk. Bila je četrta od petih otrok Johna Spencerja, vikonta Althorpa (1924–1992) in njegove prve žene Frances, rojene Roche (1936–2004). Družina Spencer je bila tesno povezana z britansko kraljevo družino že več generacij. Obe Dianini babici sta služili kraljici Elizabeti, materi kraljice Elizabete II. Spencerjevi so čakali fanta, ki bi nadaljeval družinsko linijo, zato niso imeli pripravljenega imena. Hči je tako dobila ime teden dni po rojstvu, in sicer Frances po materi in Diana po daljni sorodnici Diani Russell, vojvodinji Bedforda, ki je bila pred poroko prav tako imenovana Lady Diana Spencer. Krščena je bila 30. avgusta 1961 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu ob navzočnosti bogatih botrov. Imela je dve sestri, Sarah in Jane, in brata Charlesa. En brat John je umrl kmalu po rojstvu eno leto pred Dianinim rojstvom. Želja po moškem potomcu je slabo vplivala na zakon Spencerjevih. Frances je bila domnevno poslana na eno od klinik v London za določitev vzroka »problema.« Dianin mlajši brat Charles je ta dogodek pozneje opisal kot ponižujočega in najverjetnejši vzrok za poznejšo ločitev. Diana je odraščala v rojstnem kraju v hiši, ki jo je družina Spencer imela najeto od kraljice Elizabete II. Kraljeva družina je pogosto dopustovala v bližini, zato se je Diana kot otrok lahko igrala s princema Andrewom in Edwardom.[1][2][3][4]

Diana je bila stara sedem let, ko sta se njena starša ločila. Njena mati se je leta 1969 poročila s Petrom Shand Kyddom. V času ločitve je Diana živela z materjo. Božične praznike leta 1967 je preživela pri očetu, ki je nato zavrnil njeno vrnitev k materi. Kmalu zatem je dobil skrbništvo nad Diano tudi s podporo svoje bivše tašče in Dianine babice Ruth Roche, baronice Fermoya. Leta 1976 se je oče poročil z Raine, grofico Dartmouth, edino hčerko Alexandra McCorquodalea in pisateljice Barbare Cartland. Leto pred tem je oče po smrti svojega očeta postal osmi grof Spencer, Diana pa Lady. Družina se je preselila v Northampton.[2][3]

Izobrazba in kariera[uredi | uredi kodo]

Kot otroka višjega sloja je Diano najprej izobraževala njena guvernanta Gertrude Allen. Nato je bila vpisana na zasebno šolo v Gaytonu v Norfolku. Ko je bila stara 9 let, so jo prepisali na dekliško šolo Riddlesworth Hall School, leta 1973 pa na dekliško šolo v Sevenoaksu v Kentu, kjer se je pridružila svojim sestram. V šoli ni študijsko blestela, je pa bila nagrajena zaradi izjemnega povezovalnega duha. To šolo je zapustila, ko je bila stara 16 let. Njen brat Charles se je pozneje spominjal, da je bila v tem času zelo sramežljiva. Pokazala je talent za glasbo kot zelo dobra pianistka, plavanje, potapljanje in balet.[5]

Po obiskovanju Institut Alpin Videmanettea, zaključne šole v Rougemontu v Švici, se je leta 1978 za nekaj časa vrnila v London. Tam si je delila materino stanovanje z dvema šolskima prijateljicama. Obiskovala je tečaj kuhanja, vendar je redko kuhala zase in za svoji sostanovalki. V tem času je opravljala različna malo plačana dela, med drugim tudi kot plesna inštruktorica za mlade, varuška in pomočnica v vrtcu Young England v Londonu. Julija 1979 ji je mama kot darilo za 18. rojstni dan kupila stanovanje v Coleherne Courtu. Tam je živela s tremi sostanovalkami do 25. februarja 1981.[2][3]

Zakon s princem Charlesom[uredi | uredi kodo]

Diana je prvič srečala Charlesa, valižanskega princa, novembra 1977, ko se je ta dobival z njeno sestro Sarah. Zanjo se je začel resno zanimati kot za potencialno nevesto poleti 1980, ko ga je na neki prireditvi gledala, ko je igral polo. Sledilo je povabilo na skupno jadranje na krovu kraljeve jahte Britannia. Kmalu zatem so jo predstavili kraljevi družini na škotskem vikendu britanskih monarhov Balmoral novembra 1980. Kraljica Elizabeta II., njen mož Philip in kraljica mati Elizabeta so jo lepo sprejeli. Par se je zatem dobival v Londonu. 6. februarja 1981 jo je princ zaprosil za roko. Diana je njegovo snubitev sprejela, vendar je to še nekaj tednov ostalo skrivnost.[3][6]

Zaroka in poroka[uredi | uredi kodo]

Zaroka je postala uradna 24. februarja 1981. Dianin zaročni prstan je bil podoben tistemu, ki ga je nosila njena mama. Posebnost prstana je bila ta, da ni bil edinstven, kot je do tedaj veljalo pravilo za zaročne prstane kraljeve družine, ampak je bil del zbirke nakita izdelovalca Garrarda. Leta 2010 je ta prstan dobila zaročenka Dianinega sina Williama Catherine Middleton.[5]

Po zaroki je Diana pustila svojo službo v vrtcu in odtlej živela v londonski kraljevi rezidenci Clarence House, nato pa kratek čas na domu kraljice matere. Zatem je do poroke živela v Buckinghamski palači. Postala je prva kraljevska nevesta s plačano službo pred zaroko. Njen prvi javni nastop s princem Charlesom je bil na dobrodelnem dogodku marca 1981, ko se je srečala z monaško kneginjo Grace.

Dvajsetletna Diana je postala valižanska princesa 29. julija 1981, ko se je s Charlesom poročila v stolnici sv. Pavla, ki ima več sedežev kot Opatija Westminster, ki je običajno bila prizorišče kraljevih porok. Njuna poroka je še danes pogosto opisana kot »pravljična poroka« in »poroka stoletja«, saj jo je preko televizije spremljalo 750 milijonov ljudi, medtem ko jih je 600.000 spremljalo v živo na ulicah. Na oltarju pri obredu je Diana ponesreči obrnila vrstni red Charlesovih prvih dveh imen in rekla »Philip Charles Arthur George«. Prav tako so na zahtevo para v njeni tradicionalni zaobljubi izpustili, da bo ubogala moža, kar je doživelo veliko komentarjev. Diana je nosila obleko v vrednosti 9.000 funtov s 7,62 metrov dolgo vlečko. Skladbe, izvajane na poroki, so bile med drugim Prince of Denmark's March, I Vow to Thee, My Country, Pomp and Circumstance No.4 in God Save the Queen.[7]

S poroko je Diana dobila status tretje najpomembnejše ženske v Združenem kraljestvu, in sicer za kraljico in kraljico materjo. V letih po poroki je kraljica Elizabeta II. Diani podelila nekaj vidnih znakov pripadnosti kraljevi družini. Ena izmed njih je bila tiara, imenovana Cambridge Lover's Knot.

Otroka[uredi | uredi kodo]

Charles in Diana na poroki princa Andrewa leta 1986

Par si je svoja domova ustvaril v Kensingtonski palači in v Highgrove Housu blizu Tetburyja. 5. novembra 1981 so uradno potrdili Dianino prvo nosečnost. Po Dianinem padcu po stopnicah v Sandringhamu januarja 1982 v 12. tednu nosečnosti so iz Londona poklicali kraljevega ginekologa Georga Pinkerja. Ugotovil je, da je plod nepoškodovan, čeprav je Diana utrpela nekaj modric. 21. junija 1982 je v bolnišnici St Mary's Hospital v Paddingtonu v Londonu rodila prvega sina in drugega v vrsti za prestol, Williama Arthurja Philipa Louisa. Kmalu po njegovem rojstvu je morala oditi na večje turneje po Avstraliji in Novi Zelandiji, kamor je sina vzela seboj. To je naletelo na kritike medijev, večina ljudi pa je njeno dejanje odobravala.[2]

Drugi sin, Henry Charles Albert David, imenovan Harry, se je rodil 15. septembra 1984. Že v času nosečnosti je vedela, da bo tudi drugi otrok fant, vendar ni tega povedala nikomur, vključno s princem Charlesom. Pojavljala so se namigovanja, da Harryjev oče ni Charles, ampak vojak James Hewitt, s katerim je bila Diana v razmerju. Govorice so temeljile na domnevni fizični podobnosti med Harryjem in Hewittom. Vendar pa namigovanja padejo na dejstvu, da sta se Diana in Hewitt spoznala šele jeseni 1986, dve leti po Harryjevem rojstvu.[1][8]

Diana je poskrbela, da sta bila njena sinova deležna več prostosti kot običajni kraljevi otroci. Redko ju je prepustila drugim članom kraljeve družine, sama je izbrala njuni prvi imeni, zavrnila je kraljevo varuško in raje zaposlila eno po svoji izbiri. Sama je izbrala šolo in obleke za sinova, načrtovala skupen urnik in ju vozila v šolo, kolikor ji je urnik dopuščal.[1]

Problemi[uredi | uredi kodo]

Po petih letih zakona so se začele kazati razlike med zakoncema, tako osebnostne kot tudi skoraj 13-letna starostna razlika. Stanje je dodatno poslabšal Charlesov vedno tesnejši odnos s Camillo Parker Bowles, kar je kmalu postalo opazno tudi javno. V začetku devetdesetih let je zadeva prišla v svetovne medije. Tako princ kot princesa sta preko prijateljev govorila z mediji in krivila en drugega za propad zakona.[2][9]

Po nekaterih poročilih naj bi se težave pojavljale že pred letom 1985. Charles je takrat znova začel zvezo s svojim nekdanjim dekletom Camillo Parker Bowles. Pozneje je Diana začela razmerje z vojakom Jamesom Hewittom. Te afere so prišle uradno v javnost maja 1992, ko je Andrew Morton objavljal serijsko članke v The Sunday Timesu, vse skupaj pa je pozneje izdal kot knjigo z naslovom Diana: Her True Story. Knjiga je povzročila pravo medijsko vihro. V letih 1992 in 1993 so v javnost prišli posnetki telefonskih pogovorov med Diano in njenim ljubimcem Jamesom Gilbeyjem. The Sun je avgusta 1992 objavil prepise pogovora pod naslovom Squidgygate, po Gilbeyjevem vzdevku za Diano. Novembra istega leta so v tabloide prišla tudi dopisovanja med Charlesom in Camillo, imenovana Camillagate. Mesec dni pozneje je premier John Major napovedal sporazumno ločitev zakoncev.[10]

Leta 1993 so pri Mirror Group Newspapers (MGN) objavili fotografije princese Diane, ki jih je posnel Bryce Taylor, lastnik fitnesa LA Fitness, na njih pa je princesa nosila dres in kolesarske hlače. Dianini odvetniki so takoj vložili zahtevo za trajno prepoved prodaje in objave fotografij po vsem svetu. Kljub temu so jih objavili nekateri mediji zunaj Velike Britanije. Pri MGN-ju so se pozneje Diani opravičili in ji plačali milijon funtov za pravne stroške in 200.000 funtov za njene dobrodelne organizacije. Tudi Taylor se je opravičil in se odpovedal 300.000 funtom, ki jih je zaslužil s fotografijami. Namigovalo se je, da so mu pri plačilu stroškov pomagali člani kraljeve družine v zameno za izvensodno poravnavo.[11]

Charlesova teta, sestra kraljice Elizabete II., princesa Margaret, je zažgala pisma, ki jih je njeni materi, kraljici materi Elizabeti, pisala Diana leta 1993. Biograf William Shawcross je zapisal, da ni dvoma, da je hotela princesa s tem zaščititi svojo mater in druge člane družine, kar je razumljivo, hkrati pa z zgodovinskega vidika vredno obžalovanja.[12]

Poznejše življenje[uredi | uredi kodo]

1991 je Diana postala pokroviteljica Državne fundacije za AIDS. 1992 je obiskala mater Terezo v Kalkuti.

1993 se je Diana odpovedala skoraj 100 dobrodelnim funkcijam. 1994 je postala podpredsednica britanskega Rdečega Križa. Septembra je v ZDA dobila naslov Človekoljub leta.

28. avgusta 1996 je ločitev med Diano in princem Charlesom postala veljavna.

Junija 1997 je Diana prodala svojih 79 oblek in iztržila 3.5 milijona funtov za boj proti raku in AIDSu.

Diana je bila 31. avgusta 1997 udeležena v prometni nesreči v Parizu, v kateri je umrla.

Pogrebna slovesnost je potekala 6. septembra 1997 v Westministrski opatiji. Pokopana je v Althropu.

Diana je še vedno ena izmed najbolj priljubljenih oseb na svetu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Morton, Andrew (1997). Diana: Her True Story – In Her Own Words. New York: Simon & Schuster. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Brown, Tina (2007). The Diana Chronicles. New York: Doubleday. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Bradford, Sarah (2006). Diana. London: Viking. 
  4. ^ Howard, Chua-Eoan (16. 8. 2007). "The Saddest Fairy Tale". Time. Pridobljeno dne 9. 4. 2017. 
  5. ^ 5,0 5,1 Robinson, Eugene (1. 9. 1997). "From Sheltered Life to Palace Life, To a Life of Her Own". Washington Post. Pridobljeno dne 9. 4. 2017. 
  6. ^ "Descendant of 4 Kings Charms Her Prince". Daily Times. 24. 7. 1981. Pridobljeno dne 9. 4. 2017. 
  7. ^ Denney, Colleen (2005). Representing Diana, Princess of Wales: Cultural Memory and Fairy Tales Revisited. Fairleigh Dickinson University Press. 
  8. ^ "Hewitt denies Prince Harry link". BBC News. 21. 9. 2002. Pridobljeno dne 10. 4. 2017. 
  9. ^ Smith, Sally Bedell (1999). Diana in Search of Herself: Portrait of a Troubled Princess. Signet. 
  10. ^ "Timeline: Long road to the altar". CNN.com. 25. 3. 2005. Pridobljeno dne 23. 4. 2017. 
  11. ^ "1993: Diana sues over gym photos". BBC ON THIS DAY. 9. 11. 1993. Pridobljeno dne 23. 4. 2017. 
  12. ^ Rayner, Gordon (17. 9. 2009). "Princess Margaret destroyed letters from Diana to Queen Mother". The Telegraph. Pridobljeno dne 23. 4. 2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]