Kostarika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Costa Rica)
Skoči na: navigacija, iskanje
Costa Rica
Zastava Kostarike Grb Kostarike
Nacionalno geslo: ¡Vivan siempre el trabajo y la paz!

(špansko za Naj večno živi delo in mir!)

LocationCostaRica.png
Uradni jezik španščina
Glavno mesto San José
Predsednik Luis Guillermo Solís
Površina
 - Skupno
 - % vode
128. na svetu
51.100 km²
0,7 %
Prebivalstvo
 - Skupno (popis 2013)
 - Gostota
122. na svetu
4.586.353

84/km²

Neodvisnost
Datum

Ustava

od Španije
15. september 1821

7. november 1949

Valuta Kostariški kolon
Časovni pas UTC-6
Državna himna Noble patria, tu hermosa bandera
Vrhnja internetna domena .cr
Nacionalna klicna koda +506

Republika Kostarika je obmorska država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Nikaragvo, na jugu na Panamo, na vzhodu na Karibsko morje, ter na zahodu na Severni Tihi ocean. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in demokracijo že več desetletij, država pa sploh nima vojske, le policijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Površinsko lahko Kostariko razdelimo na pet delov: na vulkansko pogorje Cordilleras, centralno dolino z glavnim mestom San José, na poplavne ravnice karibske obale, na centralne ravnice pacifiške obale in na polotok Nikoya s suhim podnebjem na severu zahodu države. V Kordiljerah se nahaja tudi kar nekaj delujočih in nedelujočih ognjenikov, med njimi Turrialba. Trije najbolj obiskani ognjeniki so Poás (2704 metrov), Arenal (1633 metrov) in Irazú (3432 metrov). Chirripó Grande (3820 metrov) je najvišji vrh države.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje v Kostariki delimo na dva letna časa: zimo katero zaznamuje deževna doba in poletje zaznamovano s sušnim obdobjem. Deževno obdobje traja od maja do novembra, sušno od decembra do aprila. Zaradi svoje lege med 8° in 11° zemljepisne širine na severni polobli se Kostarika nahaja v tropskem podnebju, čeprav se količina padavin v posameznih delih države zelo razlikujejo. V San Joséju pade letno v povprečju 1867 mm padavin, v Puertu Limón na karibski obali 3518 mm kar je skoraj dvakrat toliko.

Populacija[uredi | uredi kodo]

Populacija Kostarike je sestavljena iz 65,8% belcev, 13,65% mesticev, 9,03% imigrantov, 6,72% mulatov, 2,40% Ameriških staroselcev (Indijancev), 1,03% črncev, 0,21% Azijcev ter 0,88% ostalih.

Med Kostaričani afriškega porekla je veliko potomcev priseljenih delavcev s področja zahodno afriških otokov, kateri v večini govorijo angleško kreolščino. Kostarika ima najmanjši delež indianskega prebivalstva med srednje ameriškimi državami. Večina prebivalstva so potomci priseljencev s Španije. Večina Indijancev, kateri še živijo v državi, živijo odmaknjeni v skupinah na območju Cordillera de Talamanca. Kljub temu da živijo malo odmaknjeni od ostalega sveta so zelo podvrženi asimilaciji.

Približno 60 % Kostaričanov živi v mestih. Dve tretjini od približno štiri milijone prebivalstva živi v podnebno bolj prijaznem območju hribovitega dela države z stičiščem v centralni dolini ali Valle Central, kjer ležijo pomembnejša mesta kot na primer San José, Heredia, Cartago in Alajuela. Pomembnejši obmorski mesti sta Puerto Limón (karibskaobala) in Puntarenas (pacifiška obala). Liberia je gospodarsko središče severno zahodne regije Guanacaste in ima zraven San Joséja edino drugo mednarodno letališče v državi.

Veroizpoved[uredi | uredi kodo]

Po najnovejši raziskavi veroizpovedi iz leta 2007, ki jo je izvedla Univerza Kostarike, živi v državi 70,5 % rimokatolikov, 13,8 % protestantov, 11,3 % brez religije ter 4,3 % pripadnikov drugih religij.

Jezik[uredi | uredi kodo]

Uradni jezik je španščina, z nekaterimi kostariškimi posebnostmi. Na atlantski obali najdemo tudi angleščino in zelo razširjeno z angleščine izpeljano kreolščino, katera je zelo podobna Jamaika Patois.

Španščina kot jo govorijo v Kostariki se malenkost razlikuje od tiste v Španiji.

  • Ni razlik med »vos«, »tú« in »usted«. Tako na primer voditelj kostariške verzije oddaje Kdo bo milijonar? Ignacio Santos v oddaji 8. septembra 2009 kandidate včasih nagovori z »usted«, včasih s »tú«/»vos«. Oblika osebnega zaimka »tú« po izreku večine kostariškega prebivalstva ne spada v tipične oblike nagovora v državi, čeprav se tudi uporablja. Za nagovor se navadno uporabi »usted«, medtem ko »vos« uporabljajo večinoma na območju Cartaga.
  • Še posebej med moškimi (lahko se uporabi tudi za žensko) se v večini sliši nagovor »mae«, kar bi lahko primerjali s slovenskim »stari«. Velikokrat besedico »mae« uporabljajo tudi kot mašilo med pogovorom, kot v Sloveniji polglasniški e. To predstavlja eno izmed večjih posebnostih v kostariški španščini.
  •  »rr« ( na primer v besedah »rollo« ali »carretera«) se skoraj vedno izgovori kot močen poudarjen r. Tako se v večini izgovarja kadar imamo v besedi samo en r, se posebej kadar sledi n ali l, ali če je pred njim t. Takšna raba se na primer pojavi v besedah (»carne«, »otro«, »cuatro«, »pasarlo«).
  • Za določitev določene točke v časovnem obdobju v Kostariki uporabljajo besedo »hasta«. Normalno se ta beseda uporablja za opis določenega časovnega obdobje. Primer: »Vuelvo de Nicoya hasta el martes« namesto »Vuelvo de Nicoya el martes«.
  • Ob tem obstaja še veliko čisto svojih besed, katere se pojavljajo samo v Kostariki.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]