Cerkev Device Marije v Polju, Bovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Cerkev Device Marije v Polju
Cerkev Device Marije v Polju, Bovec.jpg
Zahodna fasada - vhodna lopa in zvončnica
Cerkev Device Marije v Polju se nahaja v Slovenija
Cerkev Device Marije v Polju
Cerkev Device Marije v Polju
46°20′6″N 13°33′29″E / 46.33500°N 13.55806°E / 46.33500; 13.55806Koordinati: 46°20′6″N 13°33′29″E / 46.33500°N 13.55806°E / 46.33500; 13.55806
KrajBovec
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška cerkev
PatrocinijMarijino vnebovzetje
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Sloggotika
Konec gradnje1. pol. 16. stol.
Porušena1. sv. vojna
Uprava
ŽupnijaBovec
DekanijaKobarid
ŠkofijaKoper
cerkev Device Marije v Polju
LegaObčina Bovec
RKD št.3568 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP14. junij 1990

Cerkev Device Marije v Polju je manjša podružnična cerkev bovške župnije.[2] Cerkev je gotsko zasnovana, njeno gradnjo lahko umestimo v prvo polovico 16. stoletja. Med prvo svetovno vojno je bila močno poškodovana in v prvi polovici 20. stoletja obnovljena.[3] V njej so se ohranili fragmenti srednjeveške poslikave mojstra Jerneja iz Loke.[2]

Kljub temu da je bila ta marijanska cerkev med boji v prvi svetovni vojni in potresi močno poškodovana in jo je bilo treba večkrat obnoviti, ostaja pomemben poznogotski spomenik. Čeprav se cerkev še vedno uporablja za verske obrede, so v notranjščini občasno na ogled razstave fotografij ali slik. Prostor zaradi odlične akustike postane tudi prizorišče koncertov.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cerkev stoji na polju jugovzhodno od jedra Bovca, ob avtokampu Polovnik in cesti v Čezsočo. Romarska cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju.[1] Današnja podoba cerkve je asketsko stroga, ker ji manjka vsa oprema, a iz nje diha vernost naših prednikov, ki so iz vseh okoliških krajev od Srpenice in Kobarida stoletja prihajali sem.[5] Cerkev ima status spomenika lokalnega pomena.[1]

Le nekaj let pred začetkom vojne, leta 1911, je avstrijska vlada obnovila tri dragocene baročne oltarje. Med prvo svetovno vojno je stavba utrpela zelo hude poškodbe.[3] Bila je le sto metrov oddaljena od bojne črte in je služila Italijanom za zadnjo postojanko v bojni liniji. Mimo nje in ob njej so bili strelski jarki.[5] V letih po vojni je bila pod italijansko oblastjo temeljito obnovljena. Obnova je bila izvedena z veliko skrbnostjo in čutom za ohranjanje dediščine in je veliko prispevala k arhitekturno-umetnostni vrednosti stavbe. Po obnovi je imela sprva opečnato, kasneje pa pločevinasto streho, nov lesen strop v ladji in delno restavrirane freske.

Cerkev je bila močno poškodovana v potresih leta 1976 in leta 1998, nato pa je bila v okviru popotresne obnove Posočja precej agresivno obnovljena.[3] Leta 2002 je bil izveden konservatorsko-restavratorski poseg na gotski poslikavi, a je potres leta 2004 ponovno gradbeno poškodoval objekt, ki je bil zaradi večjih poškodb statično ogrožen. Leta 2008 so bila zato izvedena potrebna sanacijska dela,[6] med drugim je bila sneta in restavrirana freska na desni strani slavoločne stene.[7] Restavriranje fresk je potekalo tudi v letu 2012.

Formalni opis[uredi | uredi kodo]

Gotska cerkev je enoladijska in pravokotne oblike. Ima rebrasto obokan, petosminsko zaključen prezbiterij s tremi visokimi gotskimi okni s krogovičjem.[3] Dve okni sta še na severni steni ladje, na južni steni je samo eno. Vitraje je izdelala slikarka Veselka Šorli Puc.[5]

Na vrhu zahodne fasade je zvončnica, pred fasado pa lopa, ki ima na zahodni steni šilast vhod, na severni in južni pa polkrožen. Vhod v samo cerkev je šilasto zaključen, poleg njega sta na vsaki strani dva masivna pravokotna stebra, ki se zaključujeta nekaj metrov nad lopo. Drugi vhod v cerkev se nahaja na južni fasadi in je prav tako šilasto zaključen.

Freske[uredi | uredi kodo]

V prezbiteriju in na ladijski slavoločni steni so se ohranili fragmenti srednjeveške poslikave.[2] Avtorstvo fresk je mojstru Jerneju iz Loke prvi pripisal Emilijan Cevc leta 1954 v Loških razgledih.[8] Datacija fresk ni enotna; v literaturi zasledimo obdobje med letoma 1520 in 1540,[5] večkrat pa letnico 1529.[3]

V prezbiteriju je naslikana galerija apostolov.[9] Srednjeveški slikarji so jo sicer upodabljali na vzdolžnih stranicah prezbiterija,[10] Jernej pa jo je izjemoma postavil na tristran zaključek. Vsak apostol stoji v naslikani niši, ki jo zgoraj zaključuje ravna profilirana preklada.[10] Niše ločujejo stebri, ki so edini v celoti ohranjeni naslikani element te freske.[11]

Oltarna freska na desni strani slavoločne stene je zasnovana kot triptih, trodelna oltarna freska, pri kateri se je freskant strogo držal ikonografskih pravil.[12] Osrednji motiv je Prestol milosti, postavljen v širšo naslikano nišo z ravnim stropom in profilirano preklado.[13] Ob straneh sta v ožjih nišah svetnika; na levi sv. Rok, ki je oblečen v romansko oblačilo in kaže na kužno rano, ter na desni sv. Boštjan, prestreljen s puščicami.[14] Spodaj skozi friz okenc gledajo še doprsno upodobljene profane moške figure.[15] Njihovi obrazi izdajajo portretne poteze, saj lahko ločimo mlajše od starejših, milejše od trših ter optimistično razpoložene od zaskrbljenih.[16] Celotna freska je velika pribl. 4 m².[7] Na levi strani slavoločne stene je neidentificiran prizor s stebrom.[13]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3568". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. 2,0 2,1 2,2 Höfler 1997, str. 75.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Osojnik, Minka (2018). "Bovec - cerkev Device Marije v Polju". Varstvo spomenikov, Poročila. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 53: 18–19.
  4. "Bovec - kostel Panny Marie v poli (Cerkev Device Marije v polju)". turistika.cz (češčina). Pridobljeno dne 2022-05-13.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Petrič 2008, str. 105.
  6. Milić, Ljubiša (2014). "Bovec - cerkev Device Marije v Polju". Varstvo spomenikov, Poročila. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 49: 26–28.
  7. 7,0 7,1 Milić, Ljubiša (2017). "Bovec - cerkev Device Marije v Polju". Varstvo spomenikov, Poročila. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 51: 31–33.
  8. Uršič 1987, str. 2.
  9. Uršič 1987, str. 19.
  10. 10,0 10,1 Uršič 1987, str. 88.
  11. "Kulturne znamenitosti". Hotel Alp Bovec. Pridobljeno dne 2022-05-13.
  12. Uršič 1987, str. 75.
  13. 13,0 13,1 Uršič 1987, str. 20.
  14. Uršič 1987, str. 93–94.
  15. Uršič 1987, str. 90.
  16. Uršič 1987, str. 112.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Höfler, Janez (1997). Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska. 2. Ljubljana.
  • Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Ljubljana.
  • Uršič, Mojca (1987). Jernej iz Loke (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]