Jernej iz Loke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jernej iz Loke
Rojstvo15. stoletje
Škofja Loka
Smrt16. stoletje
DržavljanstvoBanner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicslikar

Jernej iz Loke, kranjski slikar, * konec 15. ali začetek 16. stoletja, Škofja Loka (?), † 16. stoletje, Slovenija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Freska svetega Krištofa, Ribčev Laz

Deloval je v 20. in 30. letih 16. stoletja. Najstarejše njegove freske so krasile cerkev sv. Daniela v Volčah pri Tolminu, ki so danes uničene. Zadnjikrat ga srečamo na delo leta 1536 na Policah na Šentviški gori in v Beneški Sloveniji.

Neutrudni slikar je slikal po gorenjskih vase, zašel na Goriško in spet nazaj na Loško. Snoval je nove poslikave, popravljal stare ali dopolnjeval s freskami še neposlikane dele sten in prezbiterijev. Zanimivo je, da je s freskami krasil tudi kmečke in meščanske hiše. Svoj slikarski program je uspešno in dekorativno podrejal dani arhitetkturi in ikonografskim predpisom, po kvaliteti pa ni presegel ravni solidne slikarske obrti.

Stiki s furlanskim slikarstvom odmevajo tudi v njegovem delu, ki v pozni dobi razkriva celo nekaj renesančnih črt, čeprav je na splošno ujeto v srednjeveški predstavni svet.

Njegov velik prijatelj in mecen je bil Klement Naistoth, ki ga je podpiral z naročili in ga branil pred furlansko konkurenco.

Slikarska dela[uredi | uredi kodo]

Freska v cerkvi sv. Miklavža v Godešiču

V škofjeloški okolici[uredi | uredi kodo]

  • Stara Loka, freske v hiši št. 50 ("fravnof"), uničene, rojstvo Jezusovo in Oljska gora sta sedaj v Nar. muzeju v Ljubljani (po leta 1535).
  • Valterski Vrh, sv. Filip in Jakob, freska sv. Krištofa na zunanjščini in ostanki pod beležem v prezbiteriju. Po njem slikani strop ni ohranjen.
  • Brode, vrhnji del poslednje sodbe na prezbiteriju zunaj, nerazločni ostanki v prezbiteriju in pobeljene slike na fasadi.
  • Sv. Ožbolt, svod prezbiterija (1534).
  • Podvrh nad Javorjami, stoječi svetniki na Stergarjevi hiši.
  • Sv. Andrej, slika Kristusa, sedečega na križu v lopi.
  • Suha, sv. Janez Krstnik, pritlični pas z doprsnimi svetniki in svetnicami v prezbiteriju.
  • Godešič, sv. Miklavž, stoječi apostoli v prezbiteriju.
  • Sv. Jošt nad Kranjem, notranjščina starega prezbiterija za sedanjim velikim oltarjem.
  • Sv. Lovrenc v Breznici pod Lubnikom
  • Četena Ravan, sv. Brikcij
  • Planica nad Staro Loko, sv. Gabrijel

Na Gorenjskem[uredi | uredi kodo]

  • Bled, freska Marijinega oznanjenja na fasadi stare župne cerkve (uničena).
  • Gora nad Poljčanami, sv. Peter, v ladji pasijon, ostanki na zunanjščini, na svodu ladje in v prezbiteriju, deloma pod beležem.
  • Otok pri Radovljici, sv. Janez Krstnik, leseni strop v lopi (1927 uničen).
  • Vrba, sv. Marko, sv. Jurij na zunanjščini prezbiterija.
  • Otoče, sv. Anton Puščavnik, komaj razločen ostanek freske: Jezus, sedeč na križu, opazujoč rablja, ki vrta v križ luknje, na zunanjščini prezbiterija.
  • Sv. Janez v Bohinju, spodnji pas fresk, predstavljajoč pevajoče angele v prezbiteriju in slike v lopi pred cerkvijo.
  • Brod pri Bohinjski Bistrici, sv. Marija Magdalena, ostanek slike sv. Krištofa na zunanjščini in deloma že pobeljeni ostanki v prezbiteriju znotraj.

Na Goriškem[uredi | uredi kodo]

  • Police na Šentviški gori, Marijino Rojstvo
  • Volarje, sv. Brikcij, legenda sv. Brikcija in drugo, sedaj pobeljeno, v prezbiteriju.
  • Volče, sv. Danijel, prezbiterij znotraj in slavolok (l. 1526); po 1. vojni uničeno.
  • Krestenica, sv. Miklavž, sliki sv. Miklavža in Jezusa, opazujočega vrtanje lukenj v križ.
  • Bovec, Devica Marija v polju.
  • Kravar v Benečiji, sv. Lucija, freske na oboku cerkve.
  • Reka pri Trebuši, sv. Kocijan.
  • Koseč nad Drežnico, sv. Just.
  • Koprivšče nad Kanalom (Kal nad Kanalom), sv. Tomaž.

Viri[uredi | uredi kodo]