Capitulare de villis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Paragraf 70 - seznam zelišč, dišavnic in dreves

Capitulare de villis vel curtis imperii je odlok, ki je nastal ob koncu 8. stoletja v zadnjih letih vlade Karla Velikega, da bi primerno upravljali vsa kraljeva posestva[1]. Hranijo ga v knjižnici Herzog August Bibliothek v nemškem mestu Wolfenbüttel.

Zgodovinski kontekst[uredi | uredi kodo]

Vsako pomlad je Karel Veliki zbral grofe, mejne grofe, škofe in opate na velikih srečanjih, ki so jim pravili majska polja. Razpravljali so o perečih temah, ob zaključku pa je Karel izdal enega ali več kapitularov - zakonov, ki so urejali težavno upravljanje tako velikega ozemlja s številnimi kulturnimi, jezikovnimi in pravnimi razlikami. Danes si lahko tako predstavljamo, kako so bile urejene Karlove posesti in spoznamo vsakdanje življenje ljudi, ki so na njih živeli in delali[2].

Karel Veliki je pogosto potoval po svojem obsežnem cesarstvu z zelo številnim spremstvom, zato se je vedno ustavljal v enem od več kot 100 dvorcev, ki so vsi imeli svojo kmetijo.

Najmočnejši vladar tedanje Evrope je želel seveda živeti v okolju, ki mu je nudilo vse potrebno. Iz zgodovinskih virov izvemo, da, ko je cesar prišel v dvorec v bližini mesta Andernach v zvezni državi Porenje - Pfalška (nemško Rheinland-Pfalz), so ga oskrbeli  s petimi sodi vina, 50 kravami, poprom in sladkorjem.

Ker so se pa na potovanjih Karla Velikega večkrat pojavljale težave pri oskrbi, je bilo potrebno natančno urediti upravljanje njegovih kmetij, zato je cesar izdal Capitulare. V njem je bilo jasno navedeno, kaj morajo imeti v shrambi, koliko piščancev, prtov ali čaš mora biti na voljo.  V njem so zapisali,  kako upravljati ribnik, mečkati grozdje, variti pivo in katere živali gojiti. Določal je, kako obdelovati polja in katere vrste zelenjave, dišavnic in sadnih dreves gojiti.

Avtor in datum tega obsežnega zapisa nista znana, kar je pri karolinških rokopisih pogosto, vendar dejstvo, da srečamo v naslovu besedo imperii in ne regni, kaže na to, da je bil zapisan po Karlovem kronanju za cesarja decembra leta 800[3].

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Capitulare de villis ni urejen v nobenem logičnem vrstnem redu, temveč skače med različnimi temami skozi sedemdeset poglavij dokumenta. Avtor tem ni obravnaval enakovredno, saj so nekatere daljše in bolj podrobne kot druge. Besedilo je veliko bolj specifično v zvezi s pridelki in živalmi ter postaja bolj nejasno v zvezi z vsakodnevno oskrbo živine, kot so piščanci in drugi manj razširjeni materiali.

Dolžnosti in administracija[uredi | uredi kodo]

Večina Capitulare de villis je posvečena opisovanju dolžnosti iudexa, »uradnika, ki je zadolžen za skrb za kraljevo lastnino ali za dolžnosti svojih podrejenih«. Velja, da mora »vsak oskrbnik opravljati svojo službo v celoti, v skladu z njegovimi navodili«. Dokument vključuje številne dolžnosti, vključno z opozarjanjem uradnikov pred korupcijo, varovanjem lastnine pred krajo, pravičnim pregonom kriminalcev in enkrat letno predstavitvijo kralju določenih predmetov. Najpomembnejša dolžnost, opisana v tem dokumentu, pa je bila izdelava natančnega inventarja in olajšanje prevoza hrane, denarja in blaga posestva na karolinški dvor.

Dokument kot celota »polaga upravne temelje za sodišče za učinkovito upravljanje kraljeve lastnine in zagotavljanje dohodka za palačo na daljavo«. Kar zadeva upravljanje kraljeve lastnine, katere opis zajema precejšen znesek prostora v Capitulare de villis, besedilo opisuje oskrbo različnih posestnih zgradb in posesti ter skrb za živino, vendar je opazno manj natančno, ko je šlo za podrobnosti v kmetijski proizvodnji, saj preprosto navaja kvote za nekatere pridelke in ne metode njihovega gojenja.

Pravičnost[uredi | uredi kodo]

Kapitularij večkrat omenja, kako je treba ravnati s pravičnostjo na kraljevih posestvih v njegovi odsotnosti, in daje odgovornost iudicam, da spoštujejo zakon. Besedilo navaja, da »kar zadeva druge ljudi, naj skrbniki pazijo, da jim zagotovijo pravico, do katere imajo pravico, kot določa zakon«. To dokazuje, da iudex ni bil samo kraljev služabnik v smislu upravljanja njegove lastnine, ampak je bil tudi nekakšen kraljev predstavnik, ko je šlo za delitev pravice, če je bilo treba.

Primer: 70. paragraf[uredi | uredi kodo]

70. Volumus quod in horto omnes herbas habeant: id est lilium, rosas, fenigrecum, costum, salviam, rutam, abrotanum, cucumeres, pepones, cucurbitas, fasiloum, ciminum, ros marinum, careium, cicerum italicum, squillam, gladiolum, dragantea, anesum, coloquentidas, solsequiam, amcum, silum, lactucas, git, eruca alba, nasturtium, parduna, puledium, olisatum, petresilinum, apium, levisticum, savinam, anetum, fenicolum, intubas, diptamnum, sinape, satureiam, sisimbrium, mentam, mentastrum, tanazitum, neptam,febrefugiam, papaver, betas, vulgigina, mismalvas, malvas, carvitas, pastenacas, adripias, blidas, ravacaulos, caulos, uniones, britlas, porros, radices, ascalonicas, cepas, alia, warentiam, cardones, fabas maiores, pisos Mauriscos, coriandrum, cerfolium, lacteridas, sclareiam. Et ille hortulanus habeat super domum suam Iovis barbam. De arboribus volumus quod habeant pomarios diversi generis, pirarios diversi generis, prunarios diversi generis, sorbarios, mespilarios, castanearios, persicarios diversi generis, cotoniarios, avellanarios, amandalarios, morarios, lauros, pinos, ficus, nucarios, ceresarios diversi generis. Malorum nomina: gozmaringa, geroldinga, crevedella, spirauca, dulcia, acriores, omnia servatoria; et subito comessura; primitiva. Perariciis servatoria trium et quartum genus, dulciores et cocciores et serotina.

Prevod:

70. Zahtevamo, naj imajo na vrtu vse rastline: to je lilijo, vrtnice, grško seno, dišečo balzaminko, žajbelj, vinsko rutico, abraščico, kumarice, melone, buče, okrogli beneški fižol, orientalsko kumino, rožmarin, navadno kumino, čičeriko, primorsko čebulo, gladiolo, pehtran, janež, okrasno bučo, vrtni ognjič, kelo, vrtno solato, črno kumino, navadno rukvico, navadno vodno krešo, navadni repinec, polaj, peteršilj, navadno zeleno, luštrek, smrdljivi brin, navadni koper, koromač, cikorijo, navadni jesenček, ditanijo, belo gorčico, vrtni šetraj, navadni dihnik, poprovo meto, zeleno meto, navadni vratič, mačjo meto, kamilico, mak, peso, navadni kopitnik, muškatni slezenovec, gozdni slezenovec, korenje, pastinak, vrtno lobodo, ščir, kolerabo, zelje, čebulo, drobnjak, por, navadno redkvico, šalotko, zimsko čebulo, česen, pravi boršč, artičoko, stročji fižol, grah, koriander, pravo krebuljico, križnolistni mleček, muškatno kaduljo. In vrtnar naj ima nad svojim domom netresk. Zahtevamo, naj imajo izmed dreves jablane različnih vrst, hruške različnih vrst, slive različnih vrst, skorš, nešplje, kostanje, breskve različnih vrst, kutine, leske, mandljevce, bele murve, lovor, pinije, fige, orehe in divje češnje različnih vrst. Vrste jabolk so: gozmaringa, geroldinga, crevedella, spirauca, sladka jabolka, kislejša, vsa, ki jih lahko shranimo in vsa, ki jih moramo takoj pojesti; in prvotna jabolka. Izmed hrušk naj imajo tri ali štiri vrste, ki jih lahko shranimo, sladke in primerne za kuhanje ter pozne sorte.

Zeliščni vrt[uredi | uredi kodo]

Zeliščni vrt ali hortus je nastal, da bi gojili zdravilne rastline za menihe. Običajno je bil zraven bolnišnice in prostora, kjer so zdravila pripravljali in hranili. Viri nam povedo, da so v srednjem veku poznali in gojili približno 100 različnih vrst zelenjave, dišavnic in sadja.

Načrt samostana St. Gallen prikazuje vzorec popolnega vrta. Razdeljen je na urejene in lahko dostopne gredice, v katerih so gojili zelišča in dišavnice za menihe. Ob vrtu je tudi sadovnjak. Tako zelišča kot sadna drevesa najdemo tudi v Capitulare de Villis, kar dokazuje, da je bil eden izmed virov načrta samostana St. Gallen.

rastlina znanstveno ime slovensko ime
lilium Lilium candidum lilija
rosa Rosa gallica galski šipek
fenigrecum Trigonella foenum- graecum grško seno
costum Tanacetum balsamita dišeča balzaminka
salvia Salvia officinalis žajbelj
ruta Ruta graveolens vinska rutica
abrotanum Artemisia abrotanum abraščica
cucumeres Cucumis sativus kumarica
pepones Cucumis melo melona
cucurbitas Lagenaria siceraria buča
fasiloum Vigna unguiculata okrogli beneški fižol
ciminum Cuminum cyminum kumina
ros marinum Rosmarinus officinalis rožmarin
careium Carum carvi navadna kumina
cicerum italicum Cicer arietinum čičerka
squilla Drimia maritima primorska čebula
gladiolum Gladiolus gladiola
dragantea Artemisia dracunculus pehtran
anesum Pimpinella anisum janež
coloquentidas Citrullus colocynthis kolokinta, okrasna buča
solsequia Calendula officinalis vrtni ognjič
ameum Ammi visnaga kela, visnaga
silum Sium sisarum
lactuca Lactuca sativa vrtna solata
git Nigella sativa črna kumina
eruca alba Eruca sativa navadna rukvica
nasturtium Nasturtium officinale navadna vodna kreša
parduna Arctium lappa navadni repinec
puledium Mentha pulegium polaj
olisatum Smyrnium olusatrum
petreselinum Petroselinum crispum peteršilj
apium Apium graveolens navadna zélena
levisticum Levisticum officinale luštrek
savina Juniperus sabina smrdljivi brin
anetum Anethum graveolens navadni koper
fenicolum Foeniculum vulgare koromač
intubae Cichorium intybus cikorja
diptamnum Dictamnus albus navadni jesenček
diptamnum Origanum dictamnus ditanija
sinape Sinapis alba bela gorčica
satureia Satureja hortensis vrtni šetraj
sisimbrium Sisymbrium officinale navadni dihnik
menta Mentha piperita poprova meta
mentastrum Mentha spicata zelena meta
tanazitam Tanacetum vulgare navadni vratič
nepta Nepeta cataria mačja meta
febrefugiam Matricharia chamomilla kamilica
papaver Papaver mak
betas Beta vulgaris pesa
vulgigina Asarum europaeum navadni kopitnik
mismalvae Malva moschata muškatni slezenovec
malvas Malva sylvestris gozdni slezenovec
carvitas Daucus carota korenje
pastenacas Pastinaca sativa pastinak
adripias Atriplex hortensis vrtna loboda
blidae Amaranthus blitum ščir
ravacauli Brassica oleraceae var. gongylodes koleraba
cauli Brassica oleraceae var. capitata zelje
uniones Allium cepa čebula
britlae Allium shoenoprasum drobnjak
porri Allium porrum por
radices Raphanus sativus navadna redkvica
ascalonicum Allium ascalonicum šalotka
cepae Allium fistulosum zimska čebula
alia Allium sativum česen
warentia Rubia tinctorum pravi boršč
cardones Cynara carduluncus artičoka
fabae maiores Vicia faba stročji fižol
pisi Maurisci Pisum sativum grah
coriandrum Coriandrum sativum koriander
cerfolium Anthriscus cerefolium prava krebuljica
lacteridae Euphorbia lathyris križnolistni mleček
sclareia Salvia sclarea muškatna kadulja
Iovis barba Sempervivum Tectorum L. navadni netresk
pomarii Malus domestica L. navadna jablana
pirarii Pyrus communis L. navadna hruška
prunarii Prunus domestica L. sliva
sorbarii Sorbus domestica Borkh. skorš
mespilarii Mespilus germanica L. navadna nešplja
castanearii Castanea sativa pravi kostanj
persicarii Prunus persica (L.) Batsch breskev
cotoniarii Cydonia oblonga L. navadna kutina
avellanarii Corylus avellana L. navadna leska
amandalarii Prunus dulcis Mill. mandljevec
morarii Morus L. bela murva
lauri Laurus nobilis L. lovor
pini Pinus pinea L. pinija
ficus Ficus carica L. navadni smokovec
nucarii Juglans regia L. navadni oreh
ceresarii Prunus avium L. divja češnja

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. A. Vitkova, Antonina; H. Delcheva, Malina; N. Tashev, Alexander (15. december 2022). »Medicinal plants of conservation significance in the Rila National Park (Bulgaria)«. Phytologia Balcanica. Zv. 28, št. 3. doi:10.7546/phb.28.3.2022.8. ISSN 1310-7771.
  2. Solfaroli Camillocci, G.; Farina, M. (2010). Chronostoria, vol. II. SEI.
  3. Capitulare¹) de villis²) vel³) curtís4) imperii5). De Gruyter. 31. december 1895. str. 23–66.