Zichy

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zichy (tudi Ziči)
Ogrska (plemiška) družina
Grb plemiške družine Ziči
Država Madžarska
 Slovenija
Former countries
Etimologija"Zichy" (ime kraja in gradu v Zalski županiji
Mesto izvoraOgrsko kraljestvo
Ustanovljeno13. stoletje
UstanoviteljGal Zajk (hu: Gál Zayk) okrog 1260
PosestvaBeltinški dvorec in drugi gradovi ter hiše
Spletna stranwww.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/

Zichy, Družina Zichy, tudi Ziči, je madžarska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam na Ogrskem in v Avstro-ogrski monarhiji. Bila je močna v sredini novega veka, zlasti v času pred in med Prvo svetovno vojno. Imela je posesti Kaloški grad na Madžarskem, pa tudi na Slovenskem, zlasti v okolici Beltincev, kjer je sorazmerno dobro ohranjen Beltinski dvorec in cerkev sv. Ladislava z njihovo grobnico. Skozi zgodovino so dali lepo število pomembnih verskih, kulturnih in političnih osebnosti. Družina se je skozi zgodovino delila na več vej, od katerih nekatere obstajajo še danes zlasti v Avstriji, Nemčiji in ZDA-ju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grb[uredi | uredi kodo]

Kadar skozi Beltince gremo mimo Cerkve sv. Ladislava, že na njenem pročelju – pa potem v grobnici na vsaki spominski plošči, kakor tudi na barvnem oknu sv. Hedvike – opazimo grb družine Zičijev.

Grb starodavne družine Zichy prikazuje dva jelenova roga z desetimi rožički, ki štrlita iz krone. Izročilo pravi, da se je eden od davnih prednikov družine v času Hunov potepal po jezeru Maeotis pod vodstvom jelena in tako vodil Hune; tako naj bi torej nastal njegov družinski grb.

Novejše izročilo pa pravi, da to izhaja iz časa, ko so se pod Árpádom Madžari selili čez reko Tanais. Takrat je krenil del naroda v Malo Azijo in tam je neki Ziči ustanovil trdnjave Gogia-Szichi; potem je med krvnimi sorodniki navedena tudi Otomanska vladarska hiša.[1] [2]

Izvor[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko pa lahko ugotovimo, da plemiška družina Zichy (beri: ziči; madžarsko Zichy; slovensko: Ziči; slovaško Zičiovci; rusko Зичи; latinsko Zichy de Zich et Vásonkeö; češko Zichy z Vaszonykeö) izhaja iz Zalske županije. Njen začetnik je bil Gal Zajk (hu: Gál Zayk) okrog 1260. Ime je dobil po gradu Zajk, ki se nahaja v tej isti županiji. [3]

Zajk je bil torej priimek družine, dokler niso prišli v posest gradu Zič (Zich) v Zalski županiji v 14. stoletju. Prvič so prišli do večjega izraza v 17. stoletju, ko so leta 1679 prejeli grofovski naslov v osebi cesarskega generala Štefana Zičija (István Zichy †1693). Njegovi potomci so se najprej razdelili v dve veji: Zichy-Palota in Zichy-Karlburg. Veja Palota se je ponovno razdelila na tri: Nagy-Lang, Adony in Szent-Miklos. Palota je v moški črti izumrla leta 1874. Veja Zichy-Karlburg (od 1811 Zichy-Ferraris ) se je razdelila na štiri veje: Vedrod, Vezsony, Daruvar in Csics, ki je pa zdaj izumrla.[4]

Prispevek Zičijevih[uredi | uredi kodo]

Zičijeva graščina v Zsámbéku
Mihály Zichy: Čestitke družine Aleksandru II. (1856)[5] [6]
Zičijeva grobnica v Filežu[7][8]

Skozi zgodovino je dala rodovina Zičijevih lepo število visokih državnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, politikov in kulturnih delavcev. Njihov prispevek k napredku in blagostanju ljudstva in dežele je znaten. To kaže tudi življenje in delovanje ene od njihovih vej - družine nekdanjega beltinskega gospodarja Avgusta Zičija.

Deblo rodovine Ziči je namreč zelo razvejano in razširjeno po Evropi, pa celo po Ameriki. Nekatere veje so se skozi zgodovino posušile oziroma izumrle, druge pa so ostale žive vse do danes.

Pomembnejši predstavniki Zičijevcev[uredi | uredi kodo]

  • Grof Ferenc Zichy (1701-1783) je bil nadžupan in škof v Juri od 1743 do smrti.[9]
  • Grof Károly Zichy (1753–1826) je bil avstrijski vojni minister leta 1809 in minister za notranje zadeve v letih 1813–14; njegov sin
    • Grof Ferdinánd (1783–1862) je bil avstrijski feldmaršal obsojen na deset let zapora, ker se je leta 1848 predal beneškim upornikom (leta 1851 je bil pomiloščen).
  • Grof Ödön Zichy (1809–1848), upravitelj grofije Veszprém, je bil obešen 30. septembra 1848 po odredbi madžarskega prevratniškega vojnega sodišča, ki mu je predsedoval Görgey, ker je deloval kot Jelačićev poslanec pri cesarskem generalu Rothu. Ta obsodba in pa mučeniška Rothova smrt je vstajnikom prizadejala več škode kot koristi.
  • Grof Ferenc Zichy (1811–1900) je bil leta 1848 državni sekretar za trgovino v Széchenyijevem ministrstvu, vendar se je ob izbruhu revolucije upokojil, se pridružil cesarski strani in deloval kot cesarski komisar; od 1874 do 1880 je bil avstrijski veleposlanik v Carigradu in predstavnik Avstro-Ogrske na Carigrajski konferenci (1876-77).
  • Grof Avgust Zichy (1852–1925) – potopisec, pesnik, upravnik Reke ter lastnik Beltinškega dvorca. Njegova hčerka

Slikovna zbirka[uredi | uredi kodo]

  • Ferenc Zichy (1701-1783) - škof v Juri
    Ferenc Zichy (1701-1783) - škof v Juri
  • Peter Zichy (okrog 1750)
    Peter Zichy (okrog 1750)
  • Jenő (Evgen) Zichy
    Jenő (Evgen) Zichy
  • Ödön Zichy, umorjen med marčnim prevratom 1848
    Ödön Zichy, umorjen med marčnim prevratom 1848
  • Grof Avgust Ziči 1872 kot upravnik Reke
    Grof Avgust Ziči 1872 kot upravnik Reke
  • Sestre Ziči - Marija, Teodora in Anastazija. [11]
    Sestre Ziči - Marija, Teodora in Anastazija. [11]
  • Antal Zichy
    Antal Zichy
  • Mihály Zichy, slikan 1881 na Dunaju
    Mihály Zichy, slikan 1881 na Dunaju
  • Antonija Zichy
    Antonija Zichy

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Zichy család. (Zichi és Vásonkeői gr.)«. Arcanum.com. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  2. ↑ »Galló Béla életrajz«. E-books.hu. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  3. ↑ »Zichy család. (Zichi és Vásonkeői gr.)«. Arcanum. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  4. ↑  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Zichy«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 28 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 979.
  5. ↑ Die Beglückwünschung Alexanders II. von den Mitgliedern der Kaiserlichen Familie (1856)
  6. ↑ »Die Beglückwünschung Alexanders II. von den Mitgliedern der Kaiserlichen Familie - Mihaly von Zichy«. Kunstkopie.de. Pridobljeno 16. novembra 2021.
  7. ↑ Gruftkapelle der Familie Zichy in der burgenländischen Gemeinde Nikitsch. Ein neugotischer Bau mit Wandmalerei.
  8. ↑ Nikitsch (gradiščanskohrvaško: Filež, madžarslo: Füles) je občina na Gradiščanskem, okraj Oberpullendorf, s 1402 prebivalcev, od katerih je 87 % gradiščanskih Hrvatov.
  9. ↑ Zichy Ferenc - Zicsi és vázsonykői gróf (*Homonna, 1701. † Győr, 1783. június 8.) főispán, a Győri egyházmegye megyéspüspöke 1743-tól haláláig.
  10. ↑ »Ägyptisch-Orientalische Sammlung des Kunsthistorischen Museums«. Wikipedia. 13. februar 2021. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  11. ↑ »August, Graf Zichy«. Geni.com. Pridobljeno 26. oktobra 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Družina Zičijev[uredi | uredi kodo]

(slovensko)
(madžarsko)
(nemško)
(angleško)
(italijansko)
(špansko)

Znameniti Zičijci in njihovi gradovi[uredi | uredi kodo]

(slovensko)
(madžarsko)
(angleško)
(nemško)
(italijansko)
(nizozemsko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zichy&oldid=5614687«