Pariška mirovna konferenca (1919)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
»Veliki štirje« na pariški mirovni konferenci (od leve proti desni Lloyd George, Vittorio Emanuele Orlando, Georges Clemenceau in Woodrow Wilson)

Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 25 držav, vendar so glavne odločitve sprejmali veliki trije: Woodrow Wilson (predsednik ZDA), David Lloyd George (ministrski predsednik Velike Britanije) in Georges Clemenceau (predsednik Francije). Rusija in države centralnih sil niso bile povabljene.

Že pred koncem vojne je predsednik Wilson predstavil svoj program 14 točk, s katerimi bi dosegel pravičen in trajen mir. Glavna ideja 14 točk je bila pravica do samoodločbe, od katere so si mnogi narodi v Evropi obetali boljšo prihodnost.

Program 14 točk[uredi | uredi kodo]

  1. Javna diplomacija in nobenih tajnih mednarodnih pogodb (odkritost v mednarodnih dogovorih).
  2. Svobodna pomorska trgovinska plovba v vojni in miru (morja naj bodo svobodna).
  3. Enakopravni trgovski odnosi med narodi.
  4. Razorožitev vseh držav do najnižje možne meje, prenehanje oboroževalnih tekem.
  5. Nepristranska ureditev vseh kolonialnih vprašanj in upoštevanje pravic prebivalstva.
  6. Nemčija mora zapustiti rusko ozemlje, Rusiji se zagotovi sodelovanje drugih narodov in neodvisno sklepanje o lastnem političnem razvoju.
  7. Vojaška izpraznitev Belgije.
  8. Alzacijo in Loreno mora Nemčija vrniti Franciji.
  9. Popravek italijanske meje po jasno določenih narodnostnih črtah.
  10. Avtonomija za avstro-ogrske narode.
  11. Nemške čete morajo zapustiti Romunijo, Srbijo in Črno goro, katerih suverenost se obnovi, Srbiji pa se zagotovi svoboden in varen dostop do morja.
  12. Avtonomija za narode v osmanskem imperiju.
  13. Ustanovitev neodvisne poljske države, ki mora zajeti ozemlje, nesporno naseljeno s Poljaki, in svoboden dostop na morje.
  14. Ustanoviti se mora splošno združenje narodov, ki bo poroštvo za politično neodvisnost in nedotakljivost velikih in malih držav.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]