Nekropola v Gizi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nekropola v Gizi
Vseh šest piramid kompleksa
Vseh šest piramid kompleksa
Lega Giza, Spodnji Egipt
Koordinati 29°58′34″N 31°7′58″E / 29.97611°N 31.13278°E / 29.97611; 31.13278Koordinati: 29°58′34″N 31°7′58″E / 29.97611°N 31.13278°E / 29.97611; 31.13278
Uradno ime: Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur
Tip Kulturni spomenik
Kriterij i, iii, vi
Razglasitev 1979 (3. zasedanje)
evid. št. 86
Regija Arabski svet
Nekropola v Gizi is located in Egipt
Nekropola v Gizi
Geografska lega: Nekropola v Gizi, Egipt

Nekropola v Gizi (arabsko أهرامات الجيزة) je obsežen kompleks arheoloških najdišč na planoti Giza ob istoimenskem naselju na obronkih Kaira v Egiptu, poznano po nekaterih najbolj svetovno znanih in veličastnih antičnih spomenikih: Veliki sfingi, Veliki (Keopsovi) piramidi, in ostalih večjih piramidah ter templjih, ki so edini ohranjen ostanek sedmerih čudes antičnega sveta.

Starodavno mesto Memfis z nekropolo in piramidami ter območje od Giz do Dahshurja je bilo leta 1979 vpisano v Unescov seznam svetovne dediščine.

Piramide in Sfinga[uredi | uredi kodo]

Keopsova piramida[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Keopsova piramida.
Piramide pri Gizi, pogled z juga v poznem 19. stoletju. Z leve proti desni: Mikerinova piramide, Kefrenova piramida, Keopsova piramida.

Faraon Keops, drugi vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2550 pr. n. št.) je bil sin faraona Snefruja. Na planoti Giza je dal zgraditi navečjo piramido - Veliko piramido, visoko 147 m. Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona kamnitih blokov težkih od 2,5 do 15 ton. Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani, vmesni pa so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Prva leži pod piramido, druga je imenovana tudi kraljičina celica, tretja pa kraljevska. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag.

Kefrenova piramida[uredi | uredi kodo]

Faraon Kefren, tretji vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2520 pr. n. št.) je bil sin faraona Keopsa. Njegova piramida je visoka 146 m in na vrhu je še vidna prvotna gladka zunanjost piramide. Čeprav je piramida za 1 m manjša od Velike piramide, je zaradi višje lege videti večja.

Velika Sfinga[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Velika sfinga v Gizi.

V času gradnje Kefrenove piramide je bil v bližini zgrajen tudi tempelj z nekropolisom. Pred piramido je bila postavljena Velika sfinga, ki naj bi ponazarjala faraonov obraz z levjim trupom.

  • Veliki sfingi manjka nos, ki naj bi ga poškodovali Napoleonovi vojaki v 18. stoletju, ko so vadili streljanje s topom. Ta podatek ni resničen, saj zgodovinski viri poročajo, da je bila Velika sfinga brez nosa že v 15. stoletju.
  • Starost Velike sfinge je zavita v skrivnost. Domneva se, da je sfinga bila postavljena že 7000 let pr. n. št. kar nakazujejo žlebovi, podobni kraškim žlebovom. Faraon Kefren naj bi dal v času piramide le izklesati svoj obraz.

Mikerinova piramida[uredi | uredi kodo]

Zemljevid kompleksa piramid pri Gizi

Najmanjšo od treh velikih piramid je dal zgraditi faraon Mikerin, šesti vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2490 pr.n.št). Piramida je visoka 62 m in je po prostornini desetkrat manjša od Keopsove piramide.

Prve piramide[uredi | uredi kodo]

  • Umrle faraone so prvotno pokopavali v mastabe (staroegiptovske grobnice, izdolbene v kamnino in na vrhu zaščitene s težko, ravno streho). Piramide so gradili na svetih skalah, imenovanih 'benben'. Benbeni so simbolizirali sončne žarke, po katerih naj bi umrli faraon dosegel nebo (nebesa).
  • Prva znana staroegiptovska piramida je obdobje okoli 2630 pr. n. št., ki jo je dal zgraditi faraon Djoser. Zgrajena je bila na območju današnje Sakkare in je bila v šestih nadstropjih visoka 62 m.
  • Faraon Snefru, prvi vladar IV. dinastije (Stari Egipt, okoli 2600 pr. n. št.) je dal zgraditi kar tri priramide.
    • Prva piramida na območju Maiduma je imela nepravilno obliko. Visoka je bila 92 m.
    • Druga piramida je bila že podobna klasični piramidi in je bila zgrajena na območju Dahshurja. Visoka je bila 105 m.
    • Tretja piramida ali 'Rdeča piramida', zgrajena na območju Dashurja je znana kot prva staroegipčanska piramida, ki je imela pravilno obliko piramide.

Gradnja piramid[uredi | uredi kodo]

Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili sužnji in vojni ujetniki. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu. Njihovo delo so usklajevali faraonovi nadzorniki. Gradnja piramide je bilo visokospoštovano delo in delavci so bili predani delodajalcu - faraonu. Živeli so v stalnih naseljih v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje - običajno nekaj let. Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili arheologi po analizi najdenih ženskih okostij, ki je pokazala, da so ženske opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Piramide pri Gizi naj bi gradilo do 35.000 delavcev v obdobju 80 let.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Ankh Stari Egipt uredi Ankh
Kraji: Nil | Tebe | Aleksandrija | Heliopolis | Luksor | Abidos | Giza | Memfis | Tanis | Rozeta | Amarna | Al Fajum | Elephantine | Sakara | Dašur
Velika Enneada Heliopolisa: Aton | Shu | Nut | Geb | Nuit | Oziris | Izida | Set | Nephthys
Večja božanstva: Amon | Anubis | Apofis | Apis | Bastet | Hator | Khepri | Khonsu | Maat | Min | Neith | Pta | Re/Ra | Set | Sobek | Tot |Wepwawet | Aton
Ogdoada Heliopolisa: Amon/Amonet | Huh/Hauhet | Kuk/Kauket | Nun/Naunet
Vojna božanstva: Bast | Anhur | Maahes | Sekhmet | Pakhet
Pobožene predstave: Čons | Maàt | Hu | Saa | Šai | Renenutet| Min | Hapi
Drugi bogovi: Čnum | Taveret | Bes | Seker | Sešat
Smrt: Mumija | Štirje sinovi Horusa | Canopic jars | Ankh | Knjiga mrtvih | KV | Mrtvaški tempelj | Ušabti
Zgradbe: Piramide | Tempelj v Karnaku | Sfinga | Aleksandrijski svetilnik | Aleksandrijska knjižnica | Deir el-Bahri | Memnonški kolos | Ramesseum | Abu Simbel
Pisave: Hieroglifi | Egipčanske številke | Prevajanje antične egipčanščine | Demotična | Hieratična egipčanščina
Kronologija: Stari Egipt | Grško-rimski Egipt | Zgodnjearabski Egipt | Otomanski Egipt | Mohamed Ali in njegovi nasledniki | Sodobni Egipt