Bastet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bastet
Boginja mačk, zaščite, veselja, plesa, glasbe in ljubezni
Bastet.svg
Bastet v svoji poznejši obliki kot ženska z mačjo glavo
Ime v hieroglifih:
W1 t B1
Kultno središče: Bubastis
Simbol: lev, mačka, sistrum
Partnerstvo: Pta, Anubis
Starši : Ra
Sorodniki: Tefnut, Šu; Serket, Hator, Ammut in Tot v nekaterih primerih Horus in Sekhmet
Otroci: Maahes, Khonsu
Bastet, ki jo predstavlja udomačena mačka

Bastet je boginja iz staroegipčanske mitologije, zaščitnica pokrajine Bubastis je bila hči sončnega boga in je predstavljala moč, ki jo daje sonce, da dozorijo posevki. Kot boginja zadovoljstva je postala eno najbolj priljubljenih egiptovskih božanstev in pri njenem templju v Bubastisu so na veliko praznovali.

Mačke so častili kot živali posvečene boginji. Kazen za umor mačke je bila smrtna kazen.

Bastet kot mačka[uredi | uredi kodo]

Bast, v kasnejših zapisih Bastet, variacija imena Bast, ki je vsebovala dodaten sufiks, za katerega so menili da je bil dodan zaradi naglašene izgovorjave. Zaradi tolmačenja njenega imena, ki je v tem primeru pomenilo (žena iz soda masti), je Bastet postopno postala tudi boginja parfuma in dobila vzdevek »zaščitnice vonjav«. Istočasno, ko je Anubis postal bog balzamiranja, so Bastet, kot boginjo masti, smatrali za njegovo ženo, dokler ni verovanje, da je Bastet Anubisova mati prekinilo leta kasneje, ko je Anubis postal Nefertitin sin.

Taka nežna karakterizacija kot boginje parfumov, ter po vojnih izgubah Spodnjega Egipta proti Zgornjemu Egiptu, je privedlo do zmanjšanja razlag, da je Bastet besna in divja boginja. Zato je do Srednjega kraljestva prikazovana kot lik domače mačke namesto divje levinje. Občasno se kaže kako drži masko levinje, ki navaja na prikrito divjo naravo. Zaradi dejstva, da se domače mačke obnašajo zaščitniško in nežno do svojih potomcev, so Bastet smatrali za dobro mater in jo pogosto prikazovali v družbi množice mačk. Zaradi ogromne škode, ki so povzročale miši in podgane zalogam hrane in njihovi sposobnosti da ubijejo kače, posebej kobre, so mačke v Egiptu smatrali za vzvišene in so jim včasih dajali nakit ali jesti iz istega krožnika kot njihov gospodar. Ko je Bastet postala glavna boginja in zaščitnica mačk, so v tempelj Per-Basta nosili mrtve (in mumificirane) mačke zaradi pokopa. Več od 300.000 mumificiranih mačk so našli v Per-Bastu tekom izkopavanj Bastetinga templja. Egipčani so verjeli, da ko mačka pogine, mora družina truplo izpostaviti izven hiše, da bi jo lahko ustrezno počastili. Kot mačja ali levja vojna boginja in zaščitnica zemlje, ko je tekom Novega kraljestva divji levji bog Nubije Maahes postal delo egipčanske mitologije, so Bastet v Spodnjem kraljestvu smatrali za njegovo mater. Vzporedno s tem, vojno levjo boginjo Sekhmet smatrajo za njegovo mater v Zgornjem kraljestvu.

Povezovanje z drugimi božanstvi[uredi | uredi kodo]

Kot vzvišena mati in zaščitnica Spodnjega Egipta, je postala povezana z Wadjet, tudi zaščitnico Spodnjega Egipta in kasneje postala Wadjet-Bast, kar je vzporedno paru v Zgornjem Egiptu, kjer sta skupaj Nekhbet in Sekhmet. Naposled jo je njen položaj zaščitnice Spodnjega Egipta privedel do identificiranja kot edinstvene boginje Mut, katere kult je nastal ob Amonu, ter se kasneje preobrazil v kult Mut-Wadjet-Bast. Kmalu zatem se je Mut stopila z identiteto para Sekhmet-Nekbet. Tako spajanje identitet podobnih boginj je povzročalo precejšnjo zmedo, nakar so kasneje Grki tolmačili Bastet kot lunarno boginjo. Grki so jo v času njihove okupacije, včasih imenovali Ailuros (grško mačka), in jo poistovetili z grško boginjo Artemido, grško boginjo Lune. Zaradi prilagoditve svoji kozmologiji so Grki Bastet smatrali za Horusovo sestro, ki so ga poistovetili z Apolonom (Artemidinim bratom) ter kasnije s hčerko božanstev Ozirisa in Izide.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Herodot, ed. H. Stein (et al.) and tr. AD Godley (1920), Herodotus 1. Books 1 and 2. Loeb Classical Library. Cambridge, Mass.
  • Egyptian temples
  • E. Bernhauer, "Block Statue of Nefer-ka", in: M. I. Bakr, H. Brandl, Faye Kalloniatis (eds.): Egyptian Antiquities from Kufur Nigm and Bubastis. Berlin 2010, pp. 176–179 ISBN 978-3-00-033509-9.
  • Velde, Herman te (1999). "Bastet". V: Karel van der Toorn, Bob Becking and Pieter W. van der Horst. Dictionary of Demons and Deities in the Bible (2nd izd.). Leiden: Brill Academic. str. 164–5. ISBN 90-04-11119-0. 
  • Serpell, James A. "Domestication and History of the Cat". V: Dennis C. Turner and Paul Patrick Gordon Bateson. The Domestic Cat: the Biology of its Behaviour. str. 177–192. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]