Veneg
| Veneg | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Veneg-Nebti, Uneg | ||||||||
![Fragment alabastra s prestolnim imenom Nisut-bitj-Nebty-Weneg.[1]](/wiki/Slika:Weneg.png) Fragment alabastra s prestolnim imenom Nisut-bitj-Nebty-Weneg.[1] | ||||||||
| Faraon | ||||||||
| Vladavina | dolžina vladavine ni znana (Druga dinastija; okoli 2740 pr. n. št.) | |||||||
| Predhodnik | ni znan | |||||||
| Naslednik | ni znan | |||||||
| ||||||||
Veneg ali Uneg, znan tudi kot Veneg-Nebti, je prestolno ime staroegipčanskega kralja iz Druge dinastije. Dolžina in kronološki položaj njegove vladavine nista znani. Nejasno je tudi to, kateri arheološko prepoznani Hor-kralj ustreza Venegu.
Ime in protislovja[uredi | uredi kodo]
Ime Veneg je splošno sprejeto kot nebti ali prestolsko ime, uvedeno z grebenom Dveh gospa (boginji Nekbet in Vadžet) in grebenom Bičje in čebela, ki simbolizira Gornji in spodnji Egipt. Venegovo ime se pojavlja na napisih s črnim črnilom na črepinjah alabastra in posodah iz skrilavca. Ohranjenih je sedemnajst posod z njegovim imenom, od tega enajst v podzemnih galerijah pod stopničasto Džoserjevo piramido v Sakari. Egiptologi, med njimi Wolfgang Helck in Francesco Tiradritti, opozarjajo, da so bili vsi napisi napisani na mestu, kjer so jih odkrili, kar pomeni, da so bili napisani preko povsem drugačnih starejših napisov.
Simbol, s katerim je napisano Venegovo ime, je še vedno predmet razprav. Tako imenovana cvetica veneg se v egipčanskih napisih pojavlja zelo redko. Skrivnostne so tudi tri navpične črte na vsaki strani cvetičnega popka. Njihov pomen je neznan. Po Venegovi smrti se njegova heraldična cvetica ni pojavila vse do kralja Tetija iz Šeste dinastije, ko se je v piramidnem besedilu uporabila kot ime božanstva sonca in smrti Venega, naslovljenega s »sin Raja« in »častilec pokojnega kralja«. Zgleda, da je bila cvetica veneg povezana z egipčanskim kultom sonca in smrti, njen pravi pomen kot ime kralja pa ostaja neznan.[2][3][4][5]
Istovetenje[uredi | uredi kodo]
Znanstveniki od takrat, ko so prepoznali Venegovo ime, poskušajo uskladiti njegovo nebti ime s Horovimi imeni takratnih kraljev. Nekaj teorij je opisanih v naslednjih odstavkih.
Veneg ustreza Hor-Nebri (ali Ranebu)[uredi | uredi kodo]
Egiptolog Jochem Kahl trdi, da sta Veneg in Nebra, drugi vladar Druge dinastije, ista oseba. Svojo trditev je zgradil na osnovi fragmenta posode iz vulkanske kamnine, ki jo je odkril v Abidosu v grobu kralja Peribsena, kasnejšega vladarja iz Druge dinastije. Kahl je prepričan, da je na fragmentu pod imenom kraja Ninečerja odkril šibke, vendar jasne sledove cvetice veneg. Desno od Ninečerjevega imena je delno ohranjena podoba hiše Ka kralja Nebre. Razporeditev znakov je Kahla privedla do zaključka, da sta cvetica veneg in Nebrovo ime med seboj povezana in da je kralj Ninečer napis kasneje zamenjal s svojim. Kahl omenja tudi to, da je Ninečerjevo ime napisano zrcalno, se pravi v smeri proti Nebrovemu imenu.[6] Kahlova teorija je še vedno predmet razprav, ker je fragment posode zelo poškodovan in zato pušča veliko prostora za različne razlage.
Veneg ustreza Hor-Sekemib-Perenmatu[uredi | uredi kodo]
Egiptologi Nicolas Grimal, Wolfgang Helck in Walter Bryan Emery istovetijo Venega s kraljem Sekemib-Perenmatom in ramzeškim kartušnim imenom Vadženes. Njihova teorija temelji na domnevi, da sta bila Sekemib in Set-Peribsen različni osebi in da sta bila oba neposredna naslednika kralja Ninečerja. Teorija ni splošno sprejeta, ker so Sekemibove glinaste pečate odkrili v grobnici zadnjega kralja Druge dinastije Kasekemvija. Glinasti pečati umeščajo Sekemibovo vladavino blizu Kasekemvijeve, medtem ko se ramzeško ime Vadženes umešča na začetek Druge dinastije.[7][8][9]
Veneg kot neodvisen vladar[uredi | uredi kodo]
Egiptologi, med njimi Peter Kaplony in Richard Weill, trdijo, da je bil Veneg samostojen vladar, ločen od drugih kraljev iz tega obdobja, in dodajajo, da je Veneg nasledil Ninečerja in da ustreza kralju Vadženesu z ramzeških seznamov kraljev. Slednja trditev temelji prvič na široko sprejeti teoriji, da so ramzeški pisarji medsebojno zamenjavali cvetico veneg in steblo papirusa, kar je kraljevo ime spremenilo v Vadženes, in drugič na teoriji, ki temelji na napisu na Kamnu iz Kaira. Prepričani so, da se je na kamnu v zapisu v tretji vrstici letnih dogodkov ohranilo ime Venegsekemvi.[10] Tudi ta teorija ni splošno sprejeta, ker je Kamen iz Kaira zelo poškodovan in dopušča široko paleto razlag.
Vladanje[uredi | uredi kodo]
O Venegovi vladavini je zelo malo znanega. Na posodah z njegovim imenom so omenjeni samo ceremonialni dogodki, kot je na primer »dvigovanje Horovih stebrov«. Praznik je pogosto omenjen tudi na posodah iz Ninečerjeve vladavine, kar Venega kronološko umešča zelo blizu Ninečerja.
Neznana je tudi dolžina Venegove vladavine. Če je bil ista oseba kot kralj Vadženes, je po Torinskem seznamu kraljev vladal 54 let. Če je bil ista oseba kot Tlas, ki ga omenja zgodovinar Maneto, je vladal 17 let. Sodobni egiptologi dvomijo v oba podatka in ju imajo za napačno interpretacijo ali pretiravanje. Če je bil Veneg resnično neodvisen kralj, je vladal morda 12 let. Izračun temelji na napisih na Kamnu iz Kaira.
Ena od teorij trdi, da se je združeni Egipt po Ninečerjevi smrti razdelil na dva dela. To pomeni, da sta v obdobju po Venegovi smrti v Egiptu vladala dva kralja in da je bil Veneg neodvisen vladar. Trditev temelji na spoznanju, da tako tiniški kot memfiški seznam kraljev omenjata Vadženesa in Senedža kot neposredna Ninečerjeva naslednika. Abidoški seznam kraljev, na primer, omenja v Drugi dinastiji samo šest kraljev, medtem ko jih drugi seznami omenjajo devet. Veneg bi torej lahko bil zadnji kralj, ki je vladal nad celim Egiptom, preden je začel deliti svoj prestol in oblast v Egiptu z nekim drugim kraljem. Kdo je bil ta drugi kralj še vedno ni jasno.[4][4][10][11][12][13][14] Venegov naslednik bi lahko bil Senedž, vendar tudi to ni zanesljivo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ P. Lacau, J.P. Lauer: La Pyramide a Degeres IV. Inscriptions Gravees sur les Vases. Kairo 1959; predmet 104.
- ↑ B. Grdseloff: King Uneg. Annales du Service des Antiquités de l’Égypte 44 (1944): 279–306.
- ↑ Winfried Barta: Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde, No.108. Akademie-Verlag, Berlin 1981, ISSN 0044-216X, str. 20–21.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Iorwerth Eiddon Stephen Edwards: The Cambridge ancient history, Vol. 1, Pt. 2: Early history of the Middle East, 3rd reprint. Cambridge University Press, Cambridge 2006, ISBN 978-0-521-07791-0, str. 31.
- ↑ Jochem Kahl: Das System der ägyptischen Hieroglyphenschrift in der 0.–3. Dynastie. In: Göttinger Orientforschungen, volume IV. 1994, str. 354-355.
- ↑ 6,0 6,1 Jochem Kahl: Ra is my Lord - Searching for the rise of the Sun God at the dawn of Egyptian history. Harrassowitz, Wiesbaden 2007, ISBN|978-3-447-05540-6, str. 12–14, 74.
- ↑ Wolfgang Helck: Untersuchungen zur Thinitenzeit. Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 978-3-447-02677-2, str. 103–107.
- ↑ Walter Bryan Emery: Ägypten. Geschichte und Kultur der Frühzeit. Fourier-Verlag, Wiesbaden 1964, ISBN 978-3-921695-39-5, str 105.
- ↑ Gunter Dreyer v: Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo, No.59. Deutsches Archäologisches Institut, Orient-Abteilung (Hrsg.). de Gruyter, Berlin 2003, str. 115.
- ↑ 10,0 10,1 Peter Kaplony: Steingefäße der Frühzeit und des Alten Reiches. Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertumskund, Volumes 133-135. Akademie-Verlag, Berlin 1981, ISSN 0044-216X.
- ↑ Aidan Dodson: The Mysterious Second Dynasty. Kemet, volume 7, 2 (1996): 19-31.
- ↑ Werner Kaiser: Zur Nennung von Sened und Peribsen in Saqqara B3. Göttinger Miszellen - Beiträge zur ägyptologischen Diskussion. No. 122. Ägyptologisches Seminar der Universität Göttingen, Göttingen 1991, ISSN 0344-385X, str. 22–23.
- ↑ Barbara Bell: Oldest Records of the Nile Floods. Geographical Journal 136 (1970): 569–573.
- ↑ Hans Goedike. Journal of Egypt Archaeology 42 (1998): 50.