Mačke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mačke
Fosilni razpon: Pozni Oligocen - recentno
Tiger (Panthera tigris)
Tiger (Panthera tigris)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Družina: Felidae (mačke)
G. Fischer de Waldheim, 1817
Poddružine

Felinae
Pantherinae
Machairodontinae
Proailurinae[1]

Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri. So najbolj mesojeda družina izmed devetih. Najbolj znan predstavnik je domača mačka, ki jo je človek udomačil pred približno 10.000 leti. A družina obsega tudi vse ostale divje mačke, vključno z velikimi mačkami.

Družino delimo na dve poddružini: Pantherinae (kamor med drugim spadajo lev, tiger in leopard), in Felinae (kamor med drugim spadajo puma, gepard, ris in domača mačka).

Prve domače mačke so se pojavile v oligocenu pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem času je obstajala tretja poddružina Machairodontinae, ki je vsebovala sabljezobe mačke, kot je dobro poznani sabljezobi tiger ali smilodon.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Mačke srečamo v Evraziji, Afriki in Ameriki, od puščav do visokogorja, številne vrste pa so gozdne. Prvo mačko naj bi udomačili Egipčani, saj so le-te pomagale pri lovljenju glodalcev.

Zgradba telesa[uredi | uredi kodo]

Vse imajo zelo dobro razvita čutila, kremplje, bliskovite reflekse ter varovalno barvo. Znano je, da večina mačk lahko svoje kremplje vpotegne, s čimer dosežejo, da le-ti ostanejo ostri. Slišijo zvoke do 65 kHZ. So dobri plenilci in najpopolnejši mesojedi med sesalci. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med tigrom in domačo mačko so zelo majhne. Zato je sistematika mačk zelo težavna.

Vse mačke, razen največjih, so zaradi svojih močnih krempljev izvrstne plezalke, zaradi njihove oblike pa nerodne pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu. Nekatere mačke pa tudi dobro plavajo: mačke pasme "turška van", ki izvirajo iz neposredne bližine jezera Van na vzhodu Turčije ob Mrtvem morju, imajo celo rade vodo in velikokrat plavajo, za razliko od večine drugih pasem/vrst. Večina mačk je samotarskih. Na smrčku in repu imajo žleze, s katerimi označujejo svojo lastnino.

Mačke so najbolj aktivne ob zori oz mraku, čez dan pa najraje spijo, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju, zaradi česar se ne smejo prenaprezati.

Največja vrsta mačke je tiger, ki lahko zraste do dolžine 2,8 m in tehta 300 kg.

Čutila[uredi | uredi kodo]

Vid[uredi | uredi kodo]

Mačje oči so ustvarjene za nočni lov. So velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine svetlobe. Lega oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot sova. Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri konju 65° in pri človeku 120º, kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z mrežnice odbijejo nazaj na mrežnico (učinek ogledala), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se učinek svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.

Sluh[uredi | uredi kodo]

Poleg odličnega vida mački v temi pomagata izreden sluh in voh. Sliši tudi ultrazvok. Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskam kot moškim. Dokazano je, da so mačke z modrimi očmi in belim kožuhom genetsko bolj nagnjene k gluhosti.

Tip[uredi | uredi kodo]

Mačke tipajo z brčicami. Ko te zaznajo oviro podatek sporočijo možganom itd...

Ailurofobija[uredi | uredi kodo]

Bolesten strah pred mačkami se imenuje ailurofobija.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno se mačke delijo v 5 podružin, Felinae, Pantherinae, Acinonychinae (gepardi) in izumrle Machairodontinae in Proailurinae[1]. Vendar so Acinonychinae verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.

Razširjen seznam vrst[uredi | uredi kodo]

Legenda o nastanku mačk[uredi | uredi kodo]

Po legendi naj bi mačke nastale leta 4000 pr. n. št. na Noetovi barki med veliko povodnijo. Miši so se kljub Božji prepovedi namnožile in tako odžirale preveč živeža. Noe ni vedel, kaj naj naredi in med globokim razmišljanjem božal leva po glavi. Lev je kmalu kihnil in izpljunil par mačk. Mački sta se takoj lotili dela in pojedli vse miši.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Malcolm C. McKenna, Susan K. Bell: Classification of Mammals: Above the Species Level. Columbia University Press, New York 1997, 631 Seiten, ISBN 0-231-11013-8
  2. ^ Wozencraft, W. C. (16 November 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 532-548. ISBN 0-8018-8221-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]