Mačke
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Mačke Fosilni razpon: Pozni Oligiocen - recentno |
||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Tiger (Panthera tigris)
|
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
| Poddružine | ||||||||||
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri. So najbolj mesojeda družina od devetih. Najbolj znan predstavnik je domača mačka, ki jo je človek udomačil pred 10.000 leti. A družina vsebuje tudi vse ostale divje mačke, vključno z velikimi mačkami.
Družino delimo na dve poddružini: Pantherinae (kamor med drugim spadajo lev, tiger in leopard), in Felinae (kamor med drugim spadajo puma, gepard, ris in domača mačka).
Prve domače mačke so se pojavile v oligiocenu pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem času je obstajala tretja poddružina Machairodontinae, ki je vsebovala sabljezobe mačke, kot je dobro poznani sabljezobi tiger ali smilodon.
Vsebina |
[uredi] Razširjenost
Mačke srečamo v Evraziji, Afriki in Ameriki, od puščav do visokogorja, številne vrste pa so gozdne.
[uredi] Zgradba telesa
Vse imajo zelo dobro razvita čutila, kremplje, bliskovite reflekse ter varovalno barvo. Slišijo zvoke do 65 kHZ. So dobri plenilci in najpopolnejši mesojedi med sesalci. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med tigrom in domačo mačko so zelo majhne. Zato je sistematika mačk zelo težavna.
Vse mačke razen največjih so izvrstne plezalke, nekatere pa tudi dobro plavajo: neka turška vrsta ob Mrtvem Morju ima celo rada vodo in velikokrat plava, za razliko od drugih vrst mačk. Večina jih je samotarskih. Na smrčku in repu ima žleze, s katerimi označuje svojo lastnino.
Največja vrsta je tiger, ki lahko zraste do dolžine 2,8 m in tehta 300 kg.
[uredi] Čutila
[uredi] Vid
Mačje oči so ustvarjene za nočni lov. So velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine svetlobe. Položaj oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot sova. Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri konju 65° in pri človeku 120º, kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z mrežnice odbijejo nazaj na mrežnico (učinek ogledala), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se učinek svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.
[uredi] Sluh
Poleg odličnega vida mački v temi pomagata izreden sluh in voh. Sliši tudi ultrazvok. Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskam kot moškim aktivni.
[uredi] Tip
Mačke tipajo z brčicami. Ko te zaznajo oviro podatek sporočijo možganom.
[uredi] Ailurofobija
Bolesten strah pred mačkami se imenuje ailurofobija.
[uredi] Klasifikacija
Tradicionalno se mačke delijo v 5 podružin, Felinae, Pantherinae, Acinonychinae (gepardi) in izumrle Machairodontinae in Proailurinae[1]. Vendar so Acinonychinae verjetno uvrščeni napačno, saj glede na genske dokaze domnevajo, da so gepardi in pume bližnji sorodniki.
[uredi] Razširjen seznam vrst
- Družina Felidae[2]
- Poddružina Felinae
- Rod Felis
- Felis bieti (kitajska puščavska mačka)
- Felis chaus (džungelska mačka)
- Felis manul
- Felis margarita (saharska mačka)
- Felis nigripes (črnonoga mačka)
- Felis silvestris (divja mačka)
- Felis silvestris catus (domača mačka)
- Rod Prionailurus
- Prionailurus bengalensis (bengalska mačka)
- Prionailurus iriomotensis (japonska mačka)
- Prionailurus planiceps (ploščatoglava mačka)
- Prionailurus rubiginosus (rjasta mačka)
- Prionailurus viverrinus (ribiška tigrasta mačka)
- Rod Puma
- Puma concolor (puma)
- Puma yagouaroundi
- Rod Acinonyx (gepard)
- Rod Lynx (risi)
- Lynx canadensis (kanadski ris)
- Lynx lynx (evrazijski ris)
- Lynx pardinus (iberski ris)
- Lynx rufus (rdečerjavi ris)
- Rod Leopardus
- Leopardus braccatus
- Leopardus colocolo
- Leopardus geoffroyi
- Leopardus guigna
- Leopardus jacobitus
- Leopardus pajeros
- Leopardus pardalis (ozelot)
- Leopardus tigrinus (leopardja mačka)
- Leopardus wiedii (dolga mačka, margaj)
- Rod Leptailurus
- Leptailurus serval (serval)
- Rod Caracal
- Caracal caracal (karakal, puščavski ris)
- Rod Profelis
- Profelis aurata (zlata, afriška zlata mačka)
- Rod Catopuma
- Catopuma badia (zalivska mačka, zalivska zlata mačka, bornejska mačka)
- Catopuma temminckii (temmnickova zlata mačka)
- Rod Pardofelis
- Pardofelis marmorata (marmorna mačka)
- Rod Felis
- Poddružina Pantherinae
- Rod Neofelis
- Neofelis nebulosa (dimasti leopard)
- Neofelis diardi (drevesni leopard)
- Rod Panthera
- Panthera leo (lev)
- Panthera onca (jaguar)
- Panthera pardus (leopard)
- Panthera tigris (tiger)
- Rod Uncia
- Uncia uncia (snežni leopard)
- Rod Neofelis
- Poddružina Felinae
[uredi] Legenda o nastanku mačk
Po legendi naj bi mačke nastale leta 4000 pr. n. št. na Noetovi barki med veliko povodnijo. Miši so se kljub Božji prepovedi namnožile in tako odžirale preveč živeža. Noe ni vedel, kaj naj naredi in med globokim razmišljanjem božal leva po glavi. Lev je kmalu kihnil in izpljunil par mačk. Mački sta se takoj lotili dela in pojedli vse miši.
[uredi] Viri
- ^ a b Malcolm C. McKenna, Susan K. Bell: Classification of Mammals: Above the Species Level. Columbia University Press, New York 1997, 631 Seiten, ISBN 0-231-11013-8
- ^ Wozencraft, W. C. (16 November 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 532-548. ISBN 0-801-88221-4.
- Velika ilustrirana enciklopedija, Živali, ISBN 86-11-16527-6
[uredi] Zunanje povezave
