Karnak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karnak
Karnak-Hypostyle3.jpg
Sterbi Velike hipostilne dvorane iz območja Amon-Ra
Karnak is located in Egipt
Karnak
Geografska lokacija: Egipt
Lokacija El-Karnak, Luxor Governorate, Egipt
Regija Zgornji Egipt
Koordinati 25°43′7″N 32°39′31″E / 25.71861°N 32.65861°E / 25.71861; 32.65861Koordinati: 25°43′7″N 32°39′31″E / 25.71861°N 32.65861°E / 25.71861; 32.65861
Tip Tempelj
Del Tebe
Zgodovina
Zgradil Senusret I.
Ustanovljeno 3200 pr. n. št.
Periode Srednje kraljestvo do Ptolemejskega kraljestva
Uradno ime: Starodavne Tebe z Nekropolo
Tip Kulturno
Kriterij i, iii, vi
Razglasitev 1979 (3rd session)
Evid. št. 87
Regija Arabske države

Tempeljski kompleks Karnak, splošno znan kot Karnak vsebuje veliko mešanico propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb. Gradnja kompleksa se je začela v času vladavine Senusreta I. v srednjem kraljestvu in nadaljevala do Ptolemajskega obdobja. Večina ohranjenih stavb je iz novega kraljestva. Območje okrog Karnaka je bilo egipčanski Ipet-isut ("Zelo izbran prostor") in glavni kraj čaščenja osemnajste dinastije Tebanske triade (skupino so sestavljali Amon, žena Mut in njun sin Khonsu) z bogom Amonom kot glavnim. Je del monumentalnega mesta Tebe. Kompleks Karnak daje svoje ime tudi bližnji in delno obkroženi današnji vasici El Karnak, ki leži 2,5 km severno od Luksorja.

Tempelj je že od leta 1979, skupaj z Templjem iz Luksorja in nekropolo v Tebah, na seznamu svetovne dediščine UNESCO-ja. [1]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Velika dvorana. Brooklin Museum Archives, Goodyear Archival Collection

Kompleks je velik muzej na prostem in drugo največje starodavno versko mesto na svetu za templjem Angkor Wat v Kambodži. Verjamejo, da je drugo najbolj obiskano zgodovinsko mesto v Egiptu za Nekropolo v Gizi. Kompleks je sestavljen iz štirih glavnih delov, vendar je samo največji odprt za širšo javnost. Izraz Karnak je često razumljen le kot območje Amon-Raja, ker je to edini del, ki ga večina obiskovalcev vidi. Ostali trije deli, območje Mut (150 x 156 metrov, skupna površina 2,34 ha), območje Montu (9,2 ha) in tempelj Amenhotepa IV. so zaprti za javnost. Obstaja še nekaj manjših templjev in svetišč, ki se povezujejo z Mut ali Amon-Rajem in Tempelj v Luksorju.

Območje Mut je zelo staro, namenjen Zemlji in ustvarjanju božanstev, ki pa še ni obnovljen. Prvotni tempelj je bil uničen in le delno ga je obnovila Hatčepsut, čeprav so drugi faraoni gradili okoli njega, da bi spremenili fokus ali usmerjenost svetega prostora. Velik del materiala je bil uporabljen v drugih stavbah.

Ključna razlika med Karnakom in večino drugih templjev in mest v Egiptu je čas, v katerem se je razvil in uporabljal. Gradnja templjev se je začela v srednjem kraljestvu in nadaljevala do Ptolomejskega obdobja. Približno trideset faraonov je prispeval stavbe, ki omogočajo, da je dosegel tako velikost, kompleksnost in raznolikost kot nikjer drugje. Nekaj posameznih značilnosti Karnaka so edinstvene, velikost in število funkcij pa so prepričljivi. Zastopana božanstva so v razponu od nekaterih zgodnjih do tistih, ki so jih častili mnogo kasneje v zgodovini antične egiptovske kulture. Čeprav uničen, je vseboval tudi zgodnji tempelj Amenhotepa IV. (Ehnaton), faraona, ki je kasneje častil monoteistično religijo in premaknil svoj dvor in versko središče proč od Teb. Vsebuje dokaze o prilagoditvah, z uporabo stavb starih Egipčanov s kasnejšimi kulturami za lastne verske namene.

Ena od znanih podob Karnaka je Hipostilna dvorana v območju Amon-Ra, območje veliko 5000 m2 z 134 masivnimi stebri razporejenimi v 16 vrst. 122 od teh je 10 metrov visokih, drugih 12 pa 21 metrov, s premerom več kot tri metre.

Arhitravi na vrhu stebrov so ocenjeno tehtati 70 ton. Te arhitrave so morda dvignili na višino s pomočjo vzvodov. To bi bilo zelo zamudno in je bilo zato potrebno veliko ravnovesje na velikih višinah. Alternativni teorija o tem pravi, da so jih namestili s pomočjo velikih klančin izdelanih iz peska, blata, opeke ali kamna in potem vlekli do mesta.

En steber je nedokončan in kaže, kako bi ga lahko končali. [2][3] Končna klesanje po bobnu je bilo narejeno po postavitvi, tako da se nebi poškodovalo. Bilo je izvedeno več poskusov izvedbe s starodavno tehnologijo na drugih lokacijah.

V letu 2009 je UCLA izdelala spletno stran posvečeno virtualni realnosti digitalnih rekonstrukcij kompleksa v Karnaku in drugih virov. [4]

Evropsko vedenje o Karnaku[uredi | uredi kodo]

Natančna umestitev Teb v srednjeveški Evropi ni bila znana, čeprav sta Herodot in Strabon dala točno lokacijo in kako dolgo morajo potovati do tistega konca Nila, da bi jih dosegli. Zemljevidi Egipta, ki so temeljili na delu Claudius Ptolemejeja iz 2. stoletja Geographia, so krožili v Evropi od poznega 14. stoletja dalje, vsi pa prikazujejo lokacijo Teb (Diospolis). Kljub temu je več evropskih avtorjev 15. in 16. stoletja, ki so obiskali samo spodnji Egipt in objavili svoje potne podatke, kot sta Joos van Ghistele ali André Thevet, dalo Tebe v ali blizu Memfisa.

Posnetek tempeljskega kompleksa leta 1914 - Cornell University Library

Tempeljski kompleks Karnak je prvi opisal neznani Benečan leta 1589, čeprav njegov opis nima imena za kompleks. Ta opis, shranjen v Biblioteca Nazionale Centrale di Firenze, je prva znana evropska omemba, od antičnih grških in rimskih pisateljev dalje, o celi vrsti spomenikov v Zgornjem Egiptu in Nubiji, vključno Karnak, tempelj v Luksorju, kolosi iz Memnona, Esna, Edfu, Kom Ombo, File in drugi.

Karnak ("Carnac") kot ime vasi in ime kompleksa, sta prva potrdila leta 1668 dva kapucinska misijonska brata Protais in Charles François d'Orléans, ki sta potovala po tem območju. Protaisovo pisanje o potovanjih je objavil Melchisédech Thevenot ( Relations de divers voyages curieux , 1670 - 1696 izdaja) in Johann Michael Vansleb ( The Present State of Egypt, 1678.

Prvo risbo Karnaka je mogoče najti v potovalnem opisu Paula Lucasa iz leta 1704, (Voyage du Sieur paul Lucas au Levant). Je precej nenatančna in precej zmedena gledano z današnjimi očmi. Lucas je odpotoval v Egiptu med 1699 - 1703. Risba prikazuje mešanico območij od Amon-Ra in Montu, ki temelji na zapleteni omembi treh ogromnih Ptolomejskih vrat in poti Ptolemeja III. Euergetesa / Ptolemeja IV. Philopatorja in masivnih 113 m dolgih, 43 m visokih in 15 m debelih prvih pilonov v območju Amon-Ra.

Karnak so obiskali in opisali zaporedoma Claude Sicard in njegovi sopotniki Pierre Laurent Pincia (1718 in 1720-1721), Granger (1731), Frederick Louis Norden (1737-1738), Richard Pocock (1738), James Bruce (1769) Charles-Nicolas-de Manon Sigisbert Sonnini de Manoncourt (1777), William George Browne (1792-1793) in na koncu s številnimi znanstveniki Napoleonova odprava, vključno Vvivant Denon, med 1798-1799. Claude-Étienne Savary opisuje kompleks precej podrobno v svojem delu iz leta 1785, še posebej v luči izmišljene pripovedi o potovanju poti v Zgornjem Egiptu, ki je sestavljena iz podatkov drugih potnikov. Savary je obiskal Spodnji Egipt leta 1777-1778, in objavil o tem delo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tempelj Karnak
Tempelj Karnak

Zgodovina kompleksa Karnak je v veliki meri zgodovina Teb in njene spreminjajoče vloge v kulturi. Verska središča so se razlikovala po regijah in z vzpostavitvijo trenutnega glavnega mesta enotne kulture, večkrat spremenila. Mesto Tebe niso imele velik pomen pred 11. dinastijo. Templji so bili relativno majhni, svetišča namenjena zgodnjim božanstvom iz Teb, boginji zemlje Mut in Montu. Zgodnje stavbe so zavojevalci tudi uničili. Najzgodnejši znani artefakt, ki so našli na območju templja je majhen, osemkotni tempelj iz 11. dinastije, ki omenja Amon-Raja. Amon (včasih imenovan Amen) je bil lokalno zaščitniško božanstvo Teb. Označen je bil z ovco in gosjo. Egipčanski pomen Amon je "skrit" ali "skrit bog". [5]

Glavna gradbena dela na območju Amon-Ra so potekala v času osemnajste dinastije, ko so Tebe postale glavno mesto združenega starega Egipta.

Tutmozis I. je prikazan na steni ki povezuje četrti in peti steber, ki sestavljajo najzgodnejši del templja in situ. Gradnjo hipostilne dvorane so začeli v osemnajsti dinastiji, večina nove stavbe pa sta prispevala Seti I. in Ramzes II.

Skoraj vsak faraon je dodal nekaj v tempeljsko mesto. Merneptah se spominja zmage nad pomorskimi ljudstvi na stenah dvorišča Cachette, na začetku procesijske poti v tempelj v Luksorju.

Hačepsut ima spomenike zgrajene in tudi obnovljene v območju Mut, velike starodavne boginje Egipta, ti so bili opustošeni od tujih vladarjev med okupacijo Hiksov. Imela je obeliska dvojčka, takrat najvišja na svetu, postavljena na vhodu v tempelj. Eden še stoji kot najvišji ohranjeni antični obelisk na Zemlji, drugi je bil razdeljen na dva dela in zrušen. Še en njen projekt stoji na kraju samem, Rdeča kapela ali Chapelle Rouge, ki je spominjala na ladjo in naj bi prvotno stala med dvema obeliskoma. Kasneje je ukazala zgraditi še dva obeliska v čast praznovanja svojega šestnajst letnega vladanja; eden od obeliskov se je zlomil med gradnjo in ga je zamenjal tretji. Zlomljen obelisk še sedaj leži v kamnolomu v Asuanu. Znan kot nedokončan obelisk je primer, kako so jih izdelovali. Zadnja večja sprememba tlorisa območja Amon-Ra je dodajanje prvega pilona in masivne stene, ki obkroža celotno območje, oboje je prispeval Nectanebo I.

Leta 323 je Konstantin Veliki priznal krščansko vero in leta 356 je Konstancij II. odredil zaprtje poganskih templjev v celotnem imperiju. V Karnaku, ki je bil v tem času večinoma zapuščen, so znotraj ruševin uredili krščansko cerkev, najbolj znan primer tega je ponovna uporaba osrednje dvorane Tutmozisa III. (Akh-menu), kar je mogoče videti iz pobarvane dekoracije svetnikov in koptskih napisov.

Glavni deli[uredi | uredi kodo]

Območje Amon-Ra[uredi | uredi kodo]

To je največje izmed območij v tempeljskem kompleksu in je namenjen Amon-Raju, glavnemu božanstvo Tebanske triade. Tukaj je veliki tempelj Amon-Raja, tempelj boga Khonsu, svetišče Ramzesa III., tempelj Ipet, majhno svetišče Pta in tempelj Amenhotepa II. Tukaj se nahaja več kolosalnih kipov vključno 10,5 metrov velik kip Pinedjema I. Peščenjak za ta tempelj, vključno z vsemi stebri, je bil pripeljan iz Gebel Silsila 161 km južno ob reki Nil. [6] Tukaj je tudi eden izmed največjih obeliskov, ki tehta 328 ton in je 29 m visok. [7][8]

Območje Mut[uredi | uredi kodo]

Karta Karnaka kaže glavna tempeljska območja in sveto jezero v obliki polmeseca Mut
Kip Sekhmet v območju Mut

Nahaja se približno 350 m južno od novejšega Amon-Ra kompleksa. To območje okoli 250 x 350 metrov je posvečeno boginji materi bogov Mut, opredeljena kot žena Amon-Raja v osemnajsti dinastiji Tebanske triade. Območje ima nekaj manjših templjev povezanih z njo in svoje sveto jezero, zgrajeno v obliki polmeseca. Ta tempelj je bil 1840 opustošen, veliko materiala je bilo uporabljeno v drugih strukturah izven kompleksa. Ni odprt za javnost. Šeststo črnih granitnih kipov so našli na dvorišču tega templja. Verjetno je najstarejši del kompleksa.

Vhodni pilon je bila zgrajen pod Setijem II.. Pred pilonom sta bila dva stebra, ki sta nosila senco strehe, zgrajena v času faraona Taharqa.[9] V dvorišču za prvim pilonom je portik iz štirih stebrov na obeh straneh središčne osi. Skozi vrata drugega pilona je slavnostno dvorišče, tukaj se stebrišče nadaljuje na obeh straneh a petimi stebri. V obeh dvoriščih so bili nekoč sedeči kipi boginje Sekhmet. Za slavnostnim dvoriščem je hipostilna dvorana, katere strop je bil podprt z osmimi stebri. Za tem je bilo svetišče. Svetišče je bilo obdano z več sosednjimi prostori in dostopno skozi stebrišče. Svetišče templja je imelo tri kultne niše s kipi. Proti zadnji steni templja je bil zgrajen tempelj Ptolemeja II. Poleg tega templja se v območju nahajata še tako imenovana tempelj A, zgrajen med 18. in 22. dinastijo in tempelj C, zgrajen pod 20. dinastijo. Tempelj Kamutef je zgradila Hačepsut severovzhodno pred obzidjem templja Mut s 330 metrov dolgo avenijo sfing z 66 sfingami na obeh straneh. Zgradba je bila velika približno 38,5 x 48,5 m, obdana z opečnim zidom, ki je imel odprtino v pilonu na aveniji sfing. [10] Tutmozis III. je kasneje poskušal vse znake prvotnega graditelja zbrisati, vendar se iz reliefov lahko prepozna, da je bila graditelj Hačepsut.

Območje Montu[uredi | uredi kodo]

Ta del območja je posvečen sinu Mut in Amon-Raja, Montu, bogu vojne Tebanske triade. Nahaja se severno od Amon-Ra kompleksa in je precej manjši (151 x 155 m velik). Ni odprt za javnost.

Zidovje je iz časa Nectaneba I., dejanski tempelj je zgradil Amenhotep III.. Poleg templja Montu obstajata še templja boginje Maat in Harpare, ki jih je postavil Taharqa in zakladnica zunaj oboda, Tutmozisa I. Tempelj Montu se odpira v smeri približno pet kilometrov oddaljenega kultnega kraja al-Madamud. Vhod v tempelj vodi skozi drevored 30 sfing na obeh straneh.

Tempelj Amenhotepa IV.[uredi | uredi kodo]

Tempelj je postavil Ehnaton (Amenhotep IV.) in se nahaja vzhodno od glavnega kompleksa, zunaj zidov območja Amon-Raja. Uničen je bil takoj po smrti svojega graditelja, ki je skušal premagati močno duhovščino, da bi pridobil nadzor nad Egiptom. Bil je tako temeljito porušen, da njegov celoten obseg in razporeditev trenutni nista znana. Duhovščina tega templja je pridobila svojo močan položaj takoj, ko je umrl Ehnaton in bila natančna pri uničevanju številnih zapisov o njegovem obstoju.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ancient Thebes with its Necropolis - UNESCO World Heritage Centre
  2. ^ Egypt: Engineering an empire engineering feats
  3. ^ Lehner, Mark The Complete Pyramids, London: Thames and Hudson (1997) pp.202–225 ISBN 0-500-05084-8.
  4. ^ "Ancient Egypt Brought To Life With Virtual Model Of Historic Temple Complex", Science Daily, 30 April 2009, retrieved 12 June 2009 [1]
  5. ^ Stewert, Desmond and editors of the Newsweek Book Division "The Pyramids and Sphinx" 1971 pp. 60–62
  6. ^ Time Life Lost Civilizations series: Ramses II: Magnificence on the Nile (1993) pp. 53–54
  7. ^ Walker, Charles, 1980 "Wonders of the Ancient World" pp24–7
  8. ^ "The Seventy Wonders of the Ancient World", edited by Chris Scarre (1999) Thames & Hudson, London
  9. ^ Dieter Arnold: Die Tempel Ägyptens: Götterwohnungen, Baudenkmäler, Kultstätten, S. 125
  10. ^ Dieter Arnold: Lexikon der ägyptischen Baukunst. Düsseldorf 2000, S. 120. → Kamutef-Tempel (Karnak.)

Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Ankh Stari Egipt uredi Ankh
Kraji: Nil | Tebe | Aleksandrija | Heliopolis | Luksor | Abidos | Giza | Memfis | Tanis | Rozeta | Amarna | Al Fajum | Elephantine | Sakara | Dašur
Velika Enneada Heliopolisa: Aton | Shu | Nut | Geb | Nuit | Oziris | Izida | Set | Nephthys
Večja božanstva: Amon | Anubis | Apofis | Apis | Bastet | Hator | Khepri | Khonsu | Maat | Min | Neith | Pta | Re/Ra | Set | Sobek | Tot |Wepwawet | Aton
Ogdoada Heliopolisa: Amon/Amonet | Huh/Hauhet | Kuk/Kauket | Nun/Naunet
Vojna božanstva: Bast | Anhur | Maahes | Sekhmet | Pakhet
Pobožene predstave: Čons | Maàt | Hu | Saa | Šai | Renenutet| Min | Hapi
Drugi bogovi: Čnum | Taveret | Bes | Seker | Sešat
Smrt: Mumija | Štirje sinovi Horusa | Canopic jars | Ankh | Knjiga mrtvih | KV | Mrtvaški tempelj | Ušabti
Zgradbe: Piramide | Tempelj v Karnaku | Sfinga | Aleksandrijski svetilnik | Aleksandrijska knjižnica | Deir el-Bahri | Memnonški kolos | Ramesseum | Abu Simbel
Pisave: Hieroglifi | Egipčanske številke | Prevajanje antične egipčanščine | Demotična | Hieratična egipčanščina
Kronologija: Stari Egipt | Grško-rimski Egipt | Zgodnjearabski Egipt | Otomanski Egipt | Mohamed Ali in njegovi nasledniki | Sodobni Egipt