Letalsko gorivo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Letalsko gorivo je vrsta goriva, ki ga uporabljajo zrakoplovi. Obstaja več vrst letalskih goriv: kerozin, ki se ga največ porabi, letalski bencin (AvGas), avtomobilski bencin (MoGas) in drugi.

Letalska goriva morajo ustrezati mednarodnim standardom, kot je npr. ASTM (American Society for Testing and Materials)

Da ne bi prišlo do nenamernega polnjenja z napačnim gorivom je premer odprtine za letalski bencin največ 60 mm. Polnila cev ima premer 40 mm (49 mm v ZDA). Letalski vencin je tudi obarvan medtem, ko je kerozin brez barve oziroma rahlo rumen.

Energijska vrednost letalskih goriv:

  • BP Avgas 80, 44,65 MJ/kg, gostota pri 15°C je 690 kg/m3.
  • Kerozin BP Jet A-1, 43,15 MJ/kg, gostota pri 15°C je 804 kg/m3.
  • Kerozin BP Jet TS-1 (za nižje temperatue), 43.2 MJ/kg, gostota pri 15°C je 787 kg/m3.

Kerozin[uredi | uredi kodo]

Turbinsko gorivo mora imeti nizko vizkoznost pri nizki temperaturi, imeti določeno gostoto in določeno kurilno vrednost. Goreti mora čisto in biti kemično stabilno pri velikih temperaturah. Mora imeti tudi nizko vnetljivost in biti karseda varno za rokovanje. [1]. Primer takega goriva je kerozin. Uporabljajo ga praktično vsi turbinski motorji, ki je na voljo pri skoraj vsakem večjem letališču. Tako reaktivna, turbopropelerska letala in turbogredni (turboosni) helikopterji po vsem svetu, uporabljajo isto gorivo. Tudi batni dizel motorji v manjših športnih letalih lahko delujejo na kerozin, ki je tudi cenejši od drugih vrst goriva.

Letalski bencin (AvGas)[uredi | uredi kodo]

Letalski batni motorji za gorivo običajno uporabljajo letalski bencin (aviation gasoline). Trenutno je najbolj razširjen 100LL, z oktanskim številom 100, in vsebnostjo tetraetilsvinca. Vso letalsko gorivo izdelujejo po strogih kakovostnih standardih zaradi zmanjšanja napak delovanja motorjev. 100LL ima višje oktansko število kot avtomobilski bencin, predvsem zaradi zmanjšanja klenkanja (predetonacije), kar bi lahko poškodovalno motor. Letalski batni motorji delujejo pri nižjih kompresijskih razmerjih kot avtomobilski motorji in imajo zato manjši izkoristek. Avgas tudi manj maže vžigalne svečke. 100LL vsebuje svinčev tetraetil za dosego tako visokih oktanskih števil, kar so pri avtomobilskem gorivu že opustili. Zmanjšana dobava svinčevega tetraetila in možnost, da bo okolijska zakonodaja prepovedala njegovo uporabo, sta vzpodbudili iskanja nadomestnih goriv za letala v splošnem letalstvu. Letalskega bencina se v primerjavi s kerozinom porabi dosti manj. V Ameriki se porabi približno 0,1h% od vsega bencina (186 milijonov US galons (700,000 m3)). Letalski bencin je na voljo manj letališčih kot kerozin.

Barva letalkega becina pove oktansko število:

  • rdeč 80/87 ("avgas 80")
  • roza 82UL
  • rjav 91/96
  • zelen B91/115 in 100/130
  • moder 100LL se uporablja po vsem svetu
  • brez barve G100UL, 100SF (za testiranje), 115/145 ("avgas 115" za letalske dirke)

Oznaka npr 100/130 pove oktansko število in sicer pri revni mešanici 100 (lean mixture) in pri bogati mešanci (rich mixture) 130. Pilot z ročico ozbira mešanico, ko se letalo dvigne na višjo višino je potrebno zmanjšati meašnico na revnejšo zaradi manjše gostote zraka.

Avtomobilski bencin (MoGas)[uredi | uredi kodo]

Večino ultralight letal poganja navadni avtomobilski bencin (motor gasoline), zelo razširjen je motor ROTAX 912. Slednji motor sam nastavlja mešanico za bolj optimalno delovanje, pri motorjih na 100LL piloti skoraj vedno letijo za zelo bogato mešanico.

Alternativna goriva[uredi | uredi kodo]

Letalski motorji, tako batni, kot turbinski, lahko delujejo na več vrst goriv. Izvedli so lete z biogorivi brez nobenih tehničnih težav. Zaradi velike kurilne vrednosti so bolj primerna oljnata goriva, ki so tudi po sestavi precej podobna kerozinu, možna je tudi uporaba alkohola (etanola), vendar z manjšim doletom pri slednjem.

Rusi so uspešno testirali Tu-206z zemeljskim plinom. Precej so povečali prostornino trupa zaradi manjše gostote zemeljskega plina in velikega volumna.

Obstajajo tudi načrti za vodikovo letalo (kurilna vrednost 140 MJ/kg, 3,5x več kot kerozin), vendar je tukaj še večji problem s hranjenjem, predvsem zaradi velike prostornine tudi pri kriogeničnih pogojih.

Na zemlji so Američani in Rusi testirali tudi reaktivni pogon, ki je imel jedrski reaktor kot vir toplote. Imel bi skoraj neomejeni dolet in trajanje poleta. Vendar je tukaj velik problem sevanja na posadko in okolico, ter problemi v primeru strmoglavljenja.


Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Air BP. "Avgas vs Jet Fuel". Pridobljeno dne 10 May 2012.