Turbopropelerski motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Delovanje propelerskega motorja
ATR-72 regionalno potniško letalo z turbopropom

Turbopropelerski motor je tip letalskega motorja z notranjim zgorevanjem. [1] Turbina je prirejena za pogon propelerja preko reduktorja. Okrog 10% celotne moči motorja se pojavi v obliki kinetične energije izpušnih plinov - reakcije, kot pri reaktivnem motorju, vendar se turboprop ne smatra za reaktivni motor. Propeler se ponavadi vrti pri konstantni vrtilni hitrost, pri večjih močeh se poveča kot vpadni kot propelerja.

Turboprope ponavadi uporabljajo za pogon manjših regionalnih letal s potovalno hitrostjo okrog 500-600 km/h. So pa izjeme, ki dosegajo tudi 900 km/h (potniški Tupoljev Tu-114) in vzletno težo čez 200 ton (Antonov An-22). Airbusovega vojaškega transporterja A400M poganjajo štirje turbopropi Europrop TP400

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Delovanje, velik disk je propeler, vijola je turbina, ki žene kompresor, zelena pa turbina, ki žene propeler.

V najenostavnejši izvedbi sestoji iz vstopnika, kompresorja, zgorevalne komore, turbine in izpušnega dela. Zrak vstopi in se stisne v kompresorju, v zgorevalni komori se stisnjenemu zrak doda gorivo (kerozin) in zmes se vžge. Nastali pritisk se uporablja za pogon turbine, del moči turbine se uporablja za pogon kompresorja ostali del pa za pogon propelerja. Ponavadi se uporabljajo dve turbini. Kompresor, zgorevalno komoro in turbino, ki žene kompresor kdaj skupno imenujemo plinski generator (ang. Gas Generator). Če turbina, ki žene propeler ni mehansko povezana z drugo turbino se označuje kot prosta turbina. Majhen del potiska ustvari vroč izpuh iz turbine, večino pa propeler.

Primeri turbopropov[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Turbinski letalski motor

Sklci in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Turboprop", Pilot's Handbook of Aeronautical Knowledge, Federal Aviation Administration, 2009.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Green, W. and Cross, R.The Jet Aircraft of the World (1955). London: MacDonald
  • Gunston, Bill (2006). The Development of Jet and Turbine Aero Engines, 4th Edition. Sparkford, Somerset, England, UK: Patrick Stephens, Haynes Publishing. ISBN 0-7509-4477-3. 
  • Gunston, Bill (2006). World Encyclopedia of Aero Engines, 5th Edition. Phoenix Mill, Gloucestershire, England, UK: Sutton Publishing Limited. ISBN 0-7509-4479-X. 
  • James, D.N. Gloster Aircraft since 1917 (1971). London: Putnam & Co. ISBN 0-370-00084-6

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]