Galebi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Galebi
Srebrni galeb (Larus argentatus)
Srebrni galeb (Larus argentatus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Charadriiformes (pobrežniki)
Podred: Lari (galebi)
Družina: Laridae (galebi)
Vigors, 1825
Rodovi

Larus
Rissa
Pagophila
Rhodostethia
Xema
Creagus

Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes). Galebi so v bližnjem sorodstvu s čigrami, v daljnjem sorodstvu pa tudi z deževniki, njorkami in škarjekljuni (Rhynchopidae).

So robustni ptiči s plavalnimi nogami, dolgimi koničastimi perutnicami, močnim, kljukastim kljunom, rep pa je navadno ravno odrezan. Barve so v glavnem bele, sive in črne. Hranijo se predvsem z organskimi ostanki. Spola sta enaka, pri mladičih prevladuje rjava barva. Mladiči velikih vrst se popolno prebarvajo šele po nekaj letih in dobijo perje odraslih. Gnezdijo kolonijsko. Znesejo 2 ali 3 jajca.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Galebi se najraje hranijo z ribami, nekateri med njimi pa lovijo žuželke. Prav žužkojede vrste galebov se morajo pred zimo seliti. Galebi, ki lovijo ribe v morju lahko ostanejo v svoji domovini tudi pozimi. Pogosto trgajo mrhovino, lovijo živi plen in brskajo za hrano po obali.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Med razmnoževanjem se galebi zbirajo v velikanske jate. Kjer si izberejo gnezdišče prekrijejo vse obmorsko skalovje. Ker izkoristijo vsak prostorček in gnezdijo tako na gosto valilke odrivajo druga drugo. V eni zalegi znesejo 2 -4 jajca, ki so precej velika in imajo trdo, grobo zrnato lupino. Po barvi so rjavo zelena ali zelenkasto modra in porisana s pepelnato sivimi ali rjavkastimi pegami. Valita izmenoma samica in samec. Po treh ali štirih tednih, kar je odvisno od vremena se izvalijo mladiči, ki so porasli s puhom.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Poznamo okoli 40 vrst galebov. Živijo po vsej zemlji, ob vseh morjih in celinah. Nekatere vrste letajo daleč od obal na odprto morje in se vračajo k obalam.

Med večje vrste galebov spada srebrno sivi galeb (Larus argentatus). Dolg je 57 cm. Pogost je ob obalah Severnega morja in južnega dela Ledenega morja. Leta tudi ob obalah Severne Amerike. Ob sredozemskih obalah kot tudi ob jadranski obali ga srečujemo vsak dan in povsod.

Pogost prebivalec severnih morskih obal je siva tanovščica (Larus canus) Zadržuje se predvsem na severnejših morskih obalah , vendar pa jo najdemo tudi na obalah Sredozemskega morja. Dolga je 40 cm, sprednja polovica repa in konice peruti so rjavkasto črne. Gnezdi od severnonemških obal proti severu. Njeno selitveno območje se razteza prek vse Evrope, velikega dela Azije in severne Afrike.

Med galebi z temno zgornjo stranjo je znan morski galeb ali velika tanovščica (Larus marinus). Dolg je 74 cm. Živi v skrajno severnih deželah Evrope in Severne Amerike. Pozimi preleti obale severnega morja in prileti vse do Pirinejskega polotoka.

Ob jezerih in rekah živi navadni galeb ali tanovščica (Larus ridibundus). Dolga je 38 cm, kljun in noge ima rdeče. Navadni galeb so pogosto naseljene južno od 600 severne širine in gnezdijo tja do 300 severne širine, zato jih najdemo ob vseh evropskih in azijskih jezerih in rekah.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Velika knjiga o živalih, Cankarjeva založba 1978