Velika nagrada Avstralije
| Melbourne Grand Prix Circuit | |
| |
| Podatki o dirki | |
| Št. krogov | 58 |
|---|---|
| Dolžina kroga | 5,303 km |
| Dolžina dirke | 307,574 km |
| Št. dirk | 86 |
| Prva dirka | 1928 |
| Zadnja dirka | 2024 |
| Največ zmag med dirkači |
 Michael Schumacher (4)
|
| Največ zmag med moštvi |
 McLaren (11)  Ferrari (11)
|
| Zadnja dirka (2024): | |
| Pole |  Max Verstappen Red Bull Racing-RBPT 1:15,915 |
| Stopničke | 1.  C. Sainz Ferrari 1:20:26,843 2.  C. Leclerc Ferrari +2,366 3. L. Norris McLaren-Mercedes +5,904 |
| Najh. krog | Charles Leclerc Ferrari 1:19.813 |
Velika nagrada Avstralije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1. Trenutno jo gosti dirkališče Melbourne Grand Prix Circuit v Albert Parku, pred tem pa je potekalo na dirkališču Adelaide Grand Prix Cricuit v Adelaidi.
Velika nagrada Avstralije dolgo ni bila del prvenstva Formule 1, kljub temu da je gostila dirke že od leta 1928. Prvo dirko, ki je štela za svetovno prvenstvo Formule 1, pa je gostila šele v sezoni 1985.
Dirko je do sezone 1995 gostilo ulično dirkališče v mestu Adelaide, kjer je redno potekala kot zadnja dirka sezone. V sezoni 1986 je bila odločilna za naslov dirkaškega prvaka, ko so se za ta potegovali Alain Prost, Nelson Piquet in Nigel Mansell. Mansell je štartal z najboljšega položaja, potem pa mu je med dirko pri visoki hitrosti počila guma. Naslov si je z zmago zagotovil Prost. V sezoni 1994 je imel Michael Schumacher pred dirko le točko prednosti pred Damonom Hillom. Schumacher in Hill sta med dirko trčila. Schumacher je takoj odstopil, kmalu zatem pa po odstopu Hilla v boksih osvojil svoj prvi naslov dirkaškega prvaka. V naslednji sezoni 1995 se je v kvalifikacijah pred zadnjo dirko v mestu Adelaide pripetila nesreča, v kateri je Mika Häkkinen utrpel poškodbo glave.
V sezoni 1996 so dirko prestavili na ulično dirkališče v mestu Melbourne, kjer je od začetka do sezone 2005 redno potekala kot prva dirka sezone. V sezoni 2002 je kratko po štartu prišlo do množičnega trčenja in odstopa skoraj polovice dirkačev. Na koncu je domači dirkač Mark Webber v svojem prvem nastopu dosegel peto mesto, kljub temu, da je nastopal v nekonkurenčnem dirkalniku moštva Minardi in nabral dva kroga zaostanka za zmagovalcem.
V sezoni 2006 je bila tretja, v sezoni 2010 pa druga dirka na sporedu. V obeh primerih je bila prva na sporedu dirka za Veliko nagrado Bahrajna. Med sezonama 2011 in 2019 je znova redno potekala kot prva dirka sezone. Dirke v sezonah 2020 in 2021 zaradi pandemije koronavirusa ni bilo, medtem ko se je v sezoni 2022 vrnila kot tretja na sporedu.
Zmagovalci Velika nagrade Avstralije[uredi | uredi kodo]
Večkratni zmagovalci (dirkači)[uredi | uredi kodo]
- Štete so le prvenstvene dirke Formule 1
| Št. zmag | Dirkač | Sezone |
|---|---|---|
| 4 | Michael Schumacher
|
2000, 2001, 2002, 2004 |
| 3 | Jenson Button
|
2009, 2010, 2012 |
| Sebastian Vettel
|
2011, 2017, 2018 | |
| 2 |  Alain Prost
|
1986, 1988 |
 Gerhard Berger
|
1987, 1992 | |
 Ayrton Senna
|
1991, 1993 | |
| Damon Hill
|
1995, 1996 | |
| David Coulthard
|
1997, 2003 | |
 Kimi Räikkönen
|
2003, 2013 | |
| Lewis Hamilton
|
2008, 2015 | |
| Nico Rosberg
|
2014, 2016 |
Večkratni zmagovalci (moštva)[uredi | uredi kodo]
- Štete so le prvenstvene dirke Formule 1
| Št. zmag | Moštvo | Sezone |
|---|---|---|
| 11 | McLaren
|
1986, 1988, 1991, 1992, 1993, 1997, 1998, 2003, 2008, 2010, 2012 |
| Ferrari
|
1987, 1999, 2000, 2001, 2002, 2004, 2007, 2017, 2018, 2022, 2024 | |
| 5 | Williams
|
1985, 1989, 1994, 1995, 1996 |
| 4 | Mercedes
|
2014, 2015, 2016, 2019 |
| 2 | Renault
|
2005, 2006 |
| Red Bull
|
2011, 2023 |
Po sezonah[uredi | uredi kodo]
- Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
