Velika nagrada Argentine
| Autódromo Oscar Alfredo Gálvez | |
 | |
| Podatki o dirki | |
| Št. krogov | 72 |
|---|---|
| Dolžina kroga | 4,259 km |
| Dolžina dirke | 306,648 km |
| Št. dirk | 21 |
| Prva dirka | 1953 |
| Zadnja dirka | 1998 |
| Največ zmag med dirkači |
 Juan Manuel Fangio (4) |
| Največ zmag med moštvi |
 Williams (4) |
| Zadnja dirka (1998): | |
| Pole | David Coulthard McLaren-Mercedes 1:25,852 |
| Stopničke | 1.  Michael Schumacher  Ferrari 1:48:36,175 2.  Mika Häkkinen McLaren-Mercedes +22,898 s 3. Eddie Irvine Ferrari +57,745 s |
| Najh. krog |  Alexander Wurz Benetton-Playlife 1:28,179 |
Velika nagrada Argentine je bila dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki je potekala s prekinitvami med sezonama 1953 in 1988.
Dirko je v Argentino pripeljal nekdanji predsednik Juan Perón pod vplivov velikih uspehov legendarnega Juana Manuela Fangia. Prva dirka v sezoni 1953 se je končala tragično, ne le zaradi odstopa Fangia, ampak predvsem zaradi nesreče na gledalski tribuni, zaradi katere je umrlo devet gledalcev. V naslednji sezoni 1954 pa so gledalci le dočakali težko pričakovano zmago Fangia, ki je uspeh ponovil še v sezonah 1954 in 1957. Po sezoni 1960 se je dirka umaknila s koledarja Formule 1, do sezone 1972, ko se je pojavil nov argentinski heroj, Carlos Reutemann in na svoji sploh prvi dirki Formule 1 v karieri je takoj osvojil najboljši štartni položaj, kar ni uspelo še nikomur, a zmagal je vseeno Jackie Stewart. Prenovljeno dirkališče se je v sezoni 1995, toda ne za dolgo, saj se je po zmagi Michaela Schumacherja v sezoni 1998 za zdaj dokončno poslovila s koledarja dirk Formule 1.
Zmagovalci Velike nagrade Argentine
[uredi | uredi kodo]- Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.
