Skrajna desnica v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

V Sloveniji obstaja več trenutnih in nekdanjih skupin in organizacij, ki so aktivne na področju skrajno desesne politične aktivnosti oz. skrajno desnega ekstremizma. Politična dejavnost slovenske skrajne desnice je bila v preteklosti uperjena zlasti proti progresivnim družbenim vrednotam in zoper manjšinam (zlasti LGBT skupnost in etničnim manjšinam, kot so Romi in priseljenci (zlasti tisti z južnega Balkana))[1][2][3][4] ter zagovarjal tradicionalna ultrakonservativna in reakcionarna stališča in vrednote.[5][6] V zadnjem času je bil opazen porast novejših skrajno desnihskupin, zlasti kot odziv na evropsko migrantsko krizo.[navedi vir] Čeprav so skrajno desni akterji odgovorni za več dejanj nasilnega ekstremizma v Sloveniji,[7][8][9] je desni ekstremizem v državi relativno majhen problem.[10]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Skrajne desničarske skupine in subkulture v Sloveniji so bile tradicionalno v glavnem nedostopne za opazovalce, saj so tvorile zaprte skupnosti, v katere so nove člane iniciirali obstoječi člani. Notranje razprave, so člani razkrili svoje "prave obraze" in načrtovali skupinske dogodke, naj bi se večinoma odvijale prek spleta. Manj sporne razprave naj bi se odvijale tudi na Facebook-u.[11]

Društvo Hervardi je bila prevladujoča ultranacionalistična oz. tradicionalistična organizacija v Mariboru, ki je v veliki meri zadušila razvoj različnih skinheadovskih in neonacističnih skupin v regiji.[12][13]

Zgodovinski pregled[uredi | uredi kodo]

V 2000-ih so policijske statistike razkrile porast števila kaznivih dejanj, ki so vključujevala javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, s petimi incidenti v letu 2000, do 13 leta 2005 in 19 leta 2008.[14]

6. septembra 2011 je vodja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) premierja Boruta Pahorja seznanil z dejavnostmi ekstremističnih skupin (zlasti Blood & Honour), ki so po oceni agencije predstavljale jasno neposredno nevarnost za nacionalno varnost.[15]

Nasilni ekstremizem v Sloveniji vseeno ostaja razmeroma majhna grožnja.[10]

Neonacizem in neonacistične skupine[uredi | uredi kodo]

Zadčasa leta 2010 somed najaktivnejše neonacistične skupine v Sloveniji spadale: Blood & Honour, Headhunters Domžale in Slovenski radikali. Neonacistična družbena dejavnost se je večinoma odvijala v Domžalah in Žirih, kjer so imeli člani v lasti oz. dostop do prizorišč za organiziranje raznih skupinskih dejavnosti (vključno z letnimi praznovanji Hitlerjevega rojstnega dne). Neonacisti so vzpostavili tudi prijateljske odnose s svojimi kolegi v tujini, predvsem tistimi iz sosednjih držav.[16][17][18] Čeprav neonacistične skupine v splošnem niso bolj pogoste kot v drugih državah in predstavljajo relativno nizko varnostno tveganje, je strpni odnos slovenskih oblasti do dogodkov, ki jih organizirajo neonacisti, povzročil razcvet zasebnih neonacističnih družabnih srečanj, zabav in koncerti; ker takšne dejavnosti v državi same po sebi niso prepovedane, je Slovenija po besedah parlamentarnega preiskovalnega odbora, ki je preučevala to vprašanje, postala "prava Meka za mednarodno dejavnost in sodelovanje skrajnežev".[19]

Blood & Honour[uredi | uredi kodo]

Za časa leta 2005 je slovenska B & H upravljala spletno stran (registrirano v tujini, da bi se izognili zasegu domene) prek katere je zagovarjala neonacistično ideologijo.[13] Njihove spletne dejavnosti so vključevale tudi pripravo seznama judovskih prebivalcev Slovenije.[14] Za tem ko so hekerji vdrli v mednarodno računalniško mrežo B & H in podatke javno objavili, je bilo razkrito, da je bila slovenska frakcija B & H ena najštevilčnejših in najbolj aktivnih, članstvo pa po številčnosti primerljivo s španskim (prebivalstvo Španije je 20-krat večje od prebivalstva Slovenije). B & H je bila dejavna predvsem v osrednji regiji Slovenije, prihodke pa je ustvarjala s prirejanjem koncertov za svoje nemške kolege.[20] Oktobra 2011 in novembra 2012 je slovenska podružnica praznovala 10. oz. 11. obletnico z dogodki v Domžalah in v Ljubljani (v slednjem primeru samo leta 2011). Oba dogodka sta pritegnila tudi občinstvo iz tujine.[21][18]

Vsaj dva člana B & H (vključno z vodjo slovenske B & H) sta bila identificirana kot člana mladinskega krila Slovenske demokratske stranke. Med člani B & H so bili tudi vojaki slovenske vojske.[11][17][22][23] Člani B & H so se udeležili tudi več dogodkov SDS[24][25][26] in se srečali z vidnimi politiki te stranke.[27][28]

Septembra 2011 je premierja Boruta Pahorja direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) seznanil z ocenami agencije, da ekstremistične skupine - zlasti Blood & Honour - predstavljajo jasno in neposredno grožnjo za nacionalno varnost.[15] Člani B & H (vključno z vodilnimi člani) naj bi se udeležili usposabljanj s strani pripadnikov Slovenske vojske na vojaškem poligonu in z naprednim orožjem, si sposojali vojaško orožje (raketomet), poskušali izvesti nakup pištol, pritiskali na detektive in posamezne politike, so bili vpleteni v neposredno korespondenco z norveškim teroristom in množičnim morilcem Andersom Breivikom tako prek pošte kot prek elektronske pošte (pri čemer je več članov B & H prejelo njegov manifest še pred Breivikovim pomorom)[29][30] in naj bi bili domnevno vpleteni v organiziranje nasilnih nemirov, ki so se zgodili med slovenskimi protesti leta 2012 in 2013[31][32] (organizirana skupina nasilnih agitatorjev, ki je zmotila večji protest v Ljubljani, je bila po navedbah policija prav tako usposobljena, najeta in odškodnina, potencialno s strani strani politične stranke).[33]

Za policista, ki je služil kot telesni stražar premierjev Janeza Janše in Boruta Pahorja, je bilo ugotovljeno, da je bil tesen znanec vodilnih članov slovenske B & H. Posameznik je bil tudi opazovalni član ("simpatizer") SDS.[34]

Stranka SDS je bila deležna kritik zaradi domnevnih povezav z Blood & Honour.[35][36] Novinarka, ki je razkrila povezave (Anuška Delić), je bila obtožena razkrivanja zaupnih informacij.[37][38] Državna obveščevalna agencija SOVA, ki jo je v času obtožbe vodil imenovanec SDS,[39] je nehote potrdila trditve novinarke z izjavo, da so informacije, ki so bile razkrite v poročilih, skladne z ugotovitvami tekoče preiskave dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.[40][41] SOVA je trdila, da informacij, razkritih v poročanju, ni bilo mogoče dobiti drugače kot z dostopom do informacij, zbranih med tajnimi preiskavami agencije in da je objava okrnila prizadevanja za spremljanje skupine s tem, da je B & H seznanila s prikrito preiskavo.[42][43] Delić je navedla, da so bile obtožbe zoper nje »politično motivirane«.[44][45]

Skrajno desne skupine in organizacije[uredi | uredi kodo]

Skinheadi[uredi | uredi kodo]

Tako kot drugod po svetu so bili slovenski skinheadi sprva (konec osemdesetih let) večinoma »pivci, zabavljači, pretepači, športni navdušenci, domoljubi in protikomunisti«, nakar so tekom 90-ih let postali skoraj izključno »nacistična in rasistična« subkultura.[11] Tekom 2000-ih let so skinheadi postali manj javno vidni in manj nasilni ter so se večinoma ukvarjali z organizacijo nazi rock in Oi! koncertov ter skupinskih dogodkov, kjer so se člani udeleževali različnih družabnih in športnih dejavnosti (npr. turnirji z zračno puško). Njihova subkultura je temeljila na medosebnih oz. družbenih povezavah, z izrazito dihotomijo med mlajšimi in starejšimi člani (slednji so bili manj politični). Medtem ko je nacizem ostal njihova temeljna ideologija, so skinheadi začeli vzpostavljati mednarodne stike in povezave, njihov ideološki poudarek pa se je preusmeril z ultranacionalizma na beli nacionalizem, kar je povzročilo vzpon slovenske podružnice Blood & Honour (ki izvira iz Velike Britanije) med slovenskimi skinheadi.[13] Neonacistične skupine so hkrati postopoma diverzificirale svoje članstvo in svojo javno podobo odmaknile od »nacističnih skinov«, da bi razširile svoj apel.[16]

Nogometni huligani[uredi | uredi kodo]

Med slovenskimi športnimi navijaškimi skupinami oz. ultrasi in skrajno desnimi političnimi skupinami obstaja precejšnje prekrivanje; nogometni huligani (zlasti člani Green Dragonsov (navijači FC Ljubljana) in Viol (navijači FC Maribor)) so pogosto vpleteni v skrajno desničarsko politično sceno ter v incidente skrajno desnega političnega nasilja.[14][46][47][48][49][50][51][52][53][54][55][56][57][58] Neonacizem se je v teh navijaških skupinah začel ukoreninjati po letu 2005. Leta 2016 so bili tako GD kot Viole sankcionirani zaradi izkazovanja sovražnih simbolov med igro (prvi »slovansko svastiko«, drugi pa keltski križ).[59]

Tukaj je Slovenija[uredi | uredi kodo]

Tukaj je Slovenija je bila skrajno desna organizacija,[60] ki je od oktobra 2005 obratovala priljubljeno[61] skrajno desno spletno stran in spletni forum.[62] Skupina je bila še posebej uspešna pri novačenju mladih in še posebej dejavna pri razširjanju svojih značilnih nalepk. Po navedbah iz leta 2007 naj bi skupina v "zadnjem obdobju" polepila 10.000 takšnih nalepk po celotni Sloveniji. Nalepke so se pojavile celo na Hrvaškem.[63]

Avtonomni nacionalisti Slovenije[uredi | uredi kodo]

Avtonomni nacionalisti Slovenije - slovenska frakcija konstelacije neonacističnih skupin Autonome Nationalisten[64] – so bili alt-right skupina,[65] ki je bila dejavna v začetku leta 2010.[66][67][68][69][70][71][18] Skupina je upravljala spletno stran in se ukvarjala z razširjanjem plakatov in grafitov z ideološko propagando.[72][73][74][75][76][77][78] Osredotočali so se na »obrambo bele rase« in zagovarjali beli nacionalizem in ksenofobne ideje.[79][80] Skupina je nasprotovala »priseljevanju, islamizaciji Evrope, homoseksualnim družinam, zlorabi alkohola in mamil, nasilju nad živalmi [...] kapitalizmu, liberalizmu, demokraciji, komunizmu in anarhiji«, splavu[81] in okoljevarstvu.[82] Sporočila skupine so vključevala keltski križ (ki ga je skupina posvojila kot svoj simbol[83]), z dodanim geslom White Pride World Wide.[84]

Člani skupine so domnevno med demonstracijami leta 2011 pred stavbo parlamenta vzklikali »Dol vlada, za Slovenijo!« med izvajanjem nacističnega pozdrava.[68] Skupina je razširjala plakate, ki so nasprotovali novemu družinskemu zakoniku, o katerem se je leta 2012 odločalo na referendumu. Plakati so prikazovali sliko dveh moških ekshibicionistov med spolnim odnosom, pospremljeno s sporočilom: »NESPREJEMLJIVO Bi prepustili svoje otroke v vzgojo in oskrbo takim ljudem? [. . . ] Zaščitimo svoje otroke in ne dovolimo, da postanejo "igrače" perverznežev. [...]«, in pa nacistično propagandno podobo, ki je prikazovala »idealno« arijsko družino in krivila splav in istospolna partnerstva za nizko rodnost in domnevno slabo stanje naroda.[69][85] Slovenski Avtonomni nacionalisti so bili osumljeni tudi tesne vpletenosti v snovanje nasilne disrupcije in posledičnih izgredov med protestom leta 2012 v Ljubljani (za Avtonomne nacionaliste je namreč značilna posvojitev protestniške taktike črnega bloka, ki je bolj značilna za nasilnime skrajno leve protestnike[64]).[navedi vir] 

Kolovrat ali "slovanska svastika" (pogovorni), simbol, na podlagi katerega je Radikalna Ljubljana osnovala svoj logotip.[86]

Radikalna Ljubljana[uredi | uredi kodo]

Radikalna Ljubljana je bila "radikalno desna" "urbana nacionalistična" skupina, ki je zagovarjala panslavizem (v smeri katerega se je po navedbah predstavnikov skupine razvila iz »pro-germanske« ideologije). Skupina je nasprotovala LGBTQ skupnosti, levici, beguncem in imigrantom. Njihov predstavnik je medijem povedal, da so se želeli distancirati od drugih skrajno desnih skupin, ki so jih smatrali za neonacistične. Kljub temu so strokovnjaki menili, da Radikalna Ljubljana še vedno predstavlja neofašistično in neonacistično skupino. Skupina se je večinoma ukvarjala s spletno politično aktivnostjo in risanjem političnih grafitov. Facebook stran skupine je nasprotovala zahodnim liberalcem in marksistom, ki da financirajo »različna izrojena gibanja in pojave v vzhodni Evropi«, vsebovala pa je tudi primere homofobije in antisemitizma.[87][86][88]

Generation Identity Slovenija[uredi | uredi kodo]

Dejavnost slovenske veje skrajno desnega[89] oz. alt-right[65] Identitarnega gibanja se je začela vzpenjati v mesecih pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2018. Lokalna podružnica – Generation Identity Slovenija – nasprotuje migrantom, homoseksualcem, liberalcem, globalistom, Sorosu in socialistom. Informacije o skupini – njenem vodstvu, članstvu in notranji strukturi – ostajajo skope. Skupina je aktivna v Ljubljani, Mariboru in Velenju in si člane zgleda deli z dvema največjima športnima navijaškima skupinama; Green Dragons in Violami. Organizacija vzdržuje tudi tesne naveze s kolegi iz drugih držav, zlasti Avstrije (slovenskimi člani sodelujejo na dogodkih avstrijskih Identitarcev). Dejavnosti skupine so vključevale razširjanje političnih nalepk, napisov in grafitov, foto-priložnosti s političnimi podtoni oz. sporočili[51][90] in dejavnost na družabnih medijih. Člani slovenske podružnice so se udeleževali tudi protestov (zlasti tistih proti pravicam LGBT, migrantom in gradnji mošeje) in izletov/kampiranj, kjer se člani povezujejo ob paravojaškem usposabljanju.[91][92][93]

Slovensko identitetno gibanje gradi vezi s Slovensko demokratsko stranko. Posamezniki in medijske organizacije, povezani z SDS, so gibanje hvalile, člani in politiki SDS pa so se soudeležili dogodkov in delili objave gibanja na družbenih omrežjih. Opazovalci so ugotovili tudi, da je vodja SDS Janez Janša v svojih govorih oz. javnih nastopih deloma privzel retoriko, povezano z identitetnim gibanjem. Potem ko so novinarji SiOL-a objavili prispevek o slovenskem identitetnem gibanju, so članek in avtorje kritizirali mediji, povezani z SDS.[51][94][95][96]

Logotip identitarskega gibanja.

Konec avgusta 2018 so slovenski identitetacji anonimno izdali knjigo Manifest za domovino, ki jo je objavila z SDS-povezana založba Nova obzorja. Knjigo so promovirali tudi mediji in posamezniki, povezani z SDS, vključno z vodjo SDS Janezom Janšo,[97][98][99] poslanec SDS Žan Mahnič pa je na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, posnete z njegovega poslanskega sedeža, pri čemer je bila parlamentarna dvorana vidna v ozadju fotografije. Predgovor knjige je napisal Bernard Brščič, [65] ki je v preteklosti služil kot državni sekretar v drugi Janševi vladi in kot predsednik SDS-jevega think-tanka (Inštitut Jožeta Pučnika).[100]

Inštitut za domoljubne vrednote[uredi | uredi kodo]

Inštitut za domoljubne vrednote je bil ustanovljen konec leta 2016 kot »institucija, ki si prizadeva razvijati in spodbujati domoljubje in ohranjati dediščino«.[101] Ustanovil ga je lokalni uradnik Slovenske demokratske stranke.[102]

Inštitut organizira družabne dejavnosti, kot so tečaji osebne obrambe Krav Maga in slovesno polaganje venca na grob Rudolfa Maistra. Pod okriljem Inštituta deluje tudi Divizija Rudolf Maister, ki je »pripravljen iti v boj proti kolaboraciji levih fašistov antifa in radikalnih muslimanov«. Po navedbah zbornika Racist Extremism in Central & Eastern Europe je Divizijo Rudolf Maister na začetku 21. stoletja ustanovila neonacistična skupina Blood & Honour.[102]

Inštitut je gostil tudi politične razprave; konec januarja 2018 je gostil srečanje s predstavniki SDS (poslanec Branko Grims), Slovenske narodne stranke in Zedinjene Slovenije (Andrej Šiško (ki je prav tako zastopal društvo Hervardi)). Med srečanjem se je Grims zavzel za Trumpa in proti »globalistom«, ki naj bi jih vodil George Soros, pa tudi Rothschildi in druge družine bogatih finančnih špekulantov, proti katerim naj bi se boril Trump.[102]

Rumeni jopiči[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Protivladni protesti v Sloveniji (2020–)

Junija leta 2020 se je na ljubljanskem protivladnem protestu pojavila skupina približno 30-ih pro-vladnih[103][104][105] proti-protestnikov v rumenih jopičih (t.i. "Rumenih jopičev") in s plakatom in transparenti s proti-anarhistično vsebino, ki je prireditev nato motila s hrupom in vzklikanjem provokativnih in žaljivih gesel (med drugim "smrt komunistom"[106]). Zaradi napetosti med skupinama je policija med njimi ustvarila živi zid.[107] Nekateri proti-protestniki v rumenih jopičih so nosili oblačila in obutev ter imeli tetovaže, povezane s skrajno desnico oz. neonacizmom oz. gibanjem Generacija identitete.[108][109][110][111][112] Eden izmed proti-protestnikov je med protestom iztegnil roko v nacistično saluto.[111] Kasnejša raziskava javno dostopnih fotografij Rumenih jopičev je med njihovimi vrstami identificirala 8 udeležencev s povezavami z neonacizmom; nekateri so bili povezani tudi s člani oz. so bili sami vodilni člani slovenske izpostave neonacistične skupine Blood & Honour.[113] Eden od neonacističnih Rumenih jopičev se je politično udejstvoval v stranki SDS, v okviru katere je leta 2014 tudi kandidiral na lokalnih volitvah.[114]

Rumeni jopiči so v objavah na družabnih omrežjih Facebook in Twitter pod naslovom "Kontrarevolucija se je začela" kasneje pozvali širšo javnost, naj se jim pridruži v mirnem proti-protestu proti "rdeči drhali" na naslednjem petkovem protivladnem protestu v Ljubljani.[115][116] Njihov poziv h "kontrarevoluciji" so po-objavili tudi na Nova24TV,[117] kjer so objavili tudi "ekskluziven" intervju z vodjo proti-protestnikov, ki je tveganja za nasilen obračun med množicama pa je povedal: "Če so nas hoteli napasti, ne vemo, zakaj so se opogumili šele, ko se je med nas in njih postavila policija. Anarhisti in Antifa pa so še kljub policijskemu kordonu raje ostali na razdalji daljši od dometa človeških rok. V bistvu so nas razočarali, saj so nas provocirali samo upokojenci." V intervjuju je tudi pozval javnost k udeležbi prihajajočih proti-protestov, ki jih Rumeni jopiči načrtujejo na istem kraju in ob istem času kot protivladne proteste.[118] Oba prispevka s pozivi k udeležbi je na Twitterju delil premier Janša.[119][120] Na svojem Twitter profilu so Rumeni jopiči prav tako delili meme, v katerem so opisani z besedami "se ne bojijo fizične konfrontacije" in "mal jih je ampak jih boli k*rac ka so vsi fejst deci".[121]

Rumeni jopiči so se udeležili nekaterih kasnejših protestov.[122][123][124][125][126][127]

Oktobra leta 2020 je ljubljanski mestni svet sprejel sklep o nezaželenosti zbiranja "paravojaških milic in nacionalističnih organizacij" v občini. Član kluba svetnikov stranke Levica, ki je sklep pripravila, je kot povod za pripravo sklepa izpostavil tudi Rumene jopiče.[128]

Februarja leta 2021 se je na območju AKC Metelkova zbrala skupina okoli 20 pripadnikov Rumenih jopičev in razvila transparent s pozivom za porušenje Metelkove. Skupina se je ob prihodu policije razbežala. Poziv Rumenih jopičev k rušenju Metelkove je kasneje obsodila Mestna občina Ljubljana. Ko je dan kasneje na območje Metelkove prispela večja skupina policistov, ki so zaradi prepovedi javnega zbiranja zaradi epidemije koronavirusa preverjali morebitno prisotnost skupin protestnikov, so Rumeni jopiči po spletu razširili lažno novico, da so policijo poklicali uporabniki Metelkove, ki da so delavce Snage v odsevnih jopičih zamenjali za Rumene jopiče.[129]

Štajerska varda[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Štajerska varda

Štajerska varda je slovenska paravojaška skupina, ki jo vodi Andrej Šiško.

Incidenti[uredi | uredi kodo]

Časovnica[uredi | uredi kodo]

  • Leta 2009 je bil med tednom Parade ponosa pred lokalom za istospolno usmerjene (Cafe Open) v Ljubljani fizično napaden aktivist za pravice istospolno usmerjenih. Aktivista je napadlo 9 storilcev med tem, ko je kadil pred lokalom. Napadalci so bili oblečeni v črno in zamaskirani s kapucami, kapami in maskami. Napadalci so nosili kamenje, rdeče pirotehnične bakle in hokejske palice ter vzklikali "pedri". Napadalci so aktivista pretepli, razbili okno lokala in v poslopje odvrgli baklo ter pobegnili. Po napadu so bili aretirani trije od devetih napadalcev. Napad je bil dokazan kot predhodno naprtovan. Trojica je v nasprotju z nekaterimi drugimi storilci zanikala simpatiziranje s skrajno desnico, kljub temu, da je eden od njih posedoval nacistično literaturo in neonacistično parafenelijo (Blood & Honour majico in majico s podobo nacističnega voditelja Rudolfa Hessa).[130] Po obsodbi trojice na leto in pol zaporne kazni je okoli domnevnih sošolcev in prijateljev obsojenih priredilo shod pred sodiščem, da bi izrazili nestrinjanje z domnevno prehudimi kaznimi. Sumi se, da so omenjeni shod marca 2010 v resnici organizirali neonacisti.[16][131][132] Junija leta 2010 je bilo pročelje Cafe Open in dom sodnika, ki je obsodil trojico, vandalizirano s sovražnimi grafiti.[133] Skozi okno lokala je bila tudi vržena granitna kocka.[134] Leta 2014 je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo trojice na podlagi neupravičene hrambe DNK dokazov, na podlagi katerih je bila trojica aretirana. Tožilstvo je odstopilo od nadaljevanja pregona.[135]
  • Leta 2009 je skupina "črnosrajčnikov" grozila organizatorjem Tolerance Action v Mariboru. Predstavnik organizacije za pravice istospolno usmerjenih, ki je bil prisoten ob incidentu, je nevedel, da do nasilnega obračuna ni prišlo zgolj zaradi prisotnosti najetih varnostnikov.[14]
  • V začetku leta 2010 se je neonacistično nasilje razširilo na manjša mesta, z incidenti v Kopru, Slovenj Gradcu, in Ilirski Bistrici (kjer je prišlo do napada mladinskega centra).[136][137]
  • Aprila leta 2010 je skupina treh neonacistov fizično napadla študente ljubljanske filozofske fakultete. Študenti so pred tem predstavljali novo izdajo študentskega časopisa, v katerem so pogosto izražali nasprotovanje nacizmu in neonacizmu. Napadeni so bili med tem, ko so zapuščali zgradbo.[138][139][140] Leto poprej je skupina 10-15 samooklicanih "nacionalnih socialistov" vstopila v fakulteto in med sporom napadla snemalca okrogle mize, kjer so razpravljali o "Sovražnem govoru neonacizmu in neofašizmu v Sloveniji".[141]
  • Maja leta 2010 se je študentska demonstracija pred poslopjem državnega zbora sprevrgla v nasilen izgred. Udeleženci so začeli zgradbo DZ obmetavati z granitnimi kockami in poškodovali več policistov in pročelje parlamenta. 30 oseb je bilo aretiranih. Kasneje so bili na podlagi poročanja o prisotnosti vsaj enega člana Blood & Honour in kasnejših razkritji na podlagi dokumenta obveščevalne agencije potrjeni sumi, da so bili v incident vpleteni neonacisti oz. skinheadi.[142]
  • Julija leta 2010 je skupina "skinheadov" napadla skupino gostov ljubljanskega lokala. Napadalci so sprva verbalno napadli goste, med katerimi so bili državljani Kube in ženske. En napadalec je nato enega izmed Kubancev po glavi udaril s stekleno flašo nakar je skupina napadalcev nad žrtve začela metati kamne in steklenice. Povod za napad je bilo verjetno tuje državljanstvo nekaterih od žrtev.[143]
  • Novembra leta 2011 so študenti ljubljanske filozofske fakultete, ki so objavljali študentski časopis, prek splentne pošte prejeli grožnjo, da bo "... prečrtavanje svastik striktno kaznovano". Omenjena fakulteta je bila deležna tudi incidenta, ko je skupina neonacistov zmotila razpravo na okrogli mizi in napadla govorca (hitro posredovanje policije je preprečilo stopnjevanje konflikta).[144] Fakulteta je bila poprej tudi žrtev skrunitve z grafiti svastik in neonacističnih sloganov.[145]
  • Konec leta 2012 je skupina organiziranih nasilnih agitatorjev pred parlamentom zmotila do tedaj miren protivladni protest v Ljubljani, pri čemer je vsaj 10 oseb utrpelo telesne poškodbe (vključno z več policisti in fotografom), 33 posameznikov pa je bilo zaradi nasilja aretiranih. Med nasilneži so bili nogometaški huligani, neonacisti in člani ekstremističnih skrajno desnih skupin.[11][55][146][147][57][148]
  • Konec leta 2015 in v začetku leta 2016 je bivši novomeščanski Sokolski dom, ki je bil preurejen v skvat, žrtev večih napadov. V obdobju napadov so v Sokolskem domu hranili humanitarno pomoč za begunce. Konec decembra leta 2015 je bila v vhodna vrata doma vržena molotovka, zaradi česar so zagorela lesena vrata. Večje škode po hitrem odzivu gasilcev napad ni pustil. Očividci so navedli, da sta napad izvedla dva napadalca (eden je med napadom nosil pulover s podobo svastike). Mesec pred zažigalnim napadom so bila vrata doma oskrunjena s svastiko.[149][150] Dom je bil še tretjič napaden februarja leta 2016; poslopje zgradbe je bilo oskrunjeno s svastiko, keltskim križem in napisom "izdajalci". Napadalci so za sabo pustili tudi grozeče sporočilo, da bodo zgradbo požgali.[151][152]
  • Junija leta 2016 je skvat v bivši Tovarni Rog napadla skupina zamaskiranih napadalcev. Malo pred polnočjo je skupina 30 zamaskiranih napadalcev, oboroženih s pirotehniko, kamni in kiji prišla ob poslopje zgradbe. Napadalci so poslopje obmetavali z granitnimi kockami in petardami in prisotnim v zgradbi grozili s požigom. Vsaj 6 oseb je bilo poškodovanih; ena je utrpela hujše poškodbe. Napadalci so se po prihodu policije razbežali, 6 (starih od 17 do 20 let) pa je policija uspela prijeti.[153][154] Ob napadu je bilo na območju Tovarne Rog okoli 150 oseb.[155] V mesecih pred incidentom so uporabniki Tovarne Rog sodelovali pri pomoči beguncem.[156]
  • Novembra leta 2017 je prišlo do napada na območju alternativnega kulturnega centra Pekarna v Mariboru. Ponoči je petčlanska skupina prispela na območje kulturnega centra in priklicala umetnika, ki živi v kulturnem centru. Ko je umetnik odklenil vrata je eden izmed skupine dvignil majico in razkril neonacistične tetovaže ter fizično napadel žrtev. Po prepričanju žrtve je bil na pad politično motiviran.[157][158]
  • Junija leta 2018 so se po Velenju pojavili plakati z nacističnimi simboli in slogani.[159]
  • Septembra leta 2018 so se v javnosti pojavile slike in posnetki paravojaške formacije. Za vodjo skupine se je kasneje izkazal obrobni desni politik Andrej Šiško. Šiško je bil posledično aretiran na podlagi suma storitve več kaznivih dejanj, vključno z nezakonitim posedovanjem orožja in ščuvanja k spremembi ustavnega reda.[160][161][162]
  • Novembra leta 2020 je med protestom v Ljubljani prišlo do nasilnih izgredov. Izgrede je zanetila skupina dobro ograniziranih nasilnežev, med katerimi so bili nogometaški huligani.[163][164] Prav tako pa se je na socialnih omrežjih napovedovalo prisotnost privržencev provladne skupine Rumeni jopiči.[165] Slovenska obveščevalna služba naj bi na protestu pričakovala prisotnost tako privržencev skrajno desne skupine Blood & Honour kot skrajno leve Antife, a nato ni zaznala prisotnosti niti enih niti drugih.[166]

Ljubljanski protest 30. novembra 2012[uredi | uredi kodo]

30. novembra 2012 je skupina dobro organiziranih nasilnih agitatorjev zmotila večji protest slovenskih protestov 2012–2013 (t.i. »vseslovenskih vstaj«); protest v Ljubljani, ki je potekal pred stavbo parlamenta in zahteval odstop vlade Janeza Janše. Več deset mlajših moških - nekateri izmed njih z zamaskiranimi obrazi - je v "paravojaški formaciji" prodrlo v množico protestnikov. Skupina je nosila napise, ki so med drugim prikazovali keltski križ, vzklikala pa nacistična gesla in vprizarjala nacističen pozdrav. Skupina je pričela obračun s policijo, ki jo je obmetavala močnimi petardami, steklenicami, granitnimi kockami, molotovkami in doma narejenimi eksplozivnimi napravami. Ko se je spopad sprevrgel v izgrede s policijo, ki se je po ulicah Ljubljane borila z manjšimi skupinami izgrednikov, je bil mobiliziran policijski helikopter in vodni top (prvi primer njegove uporabe v zgodovini samostojne Slovenije).[167][11][17][55][147][15][55][168]

Nasilni agitatorji zmotijo protivladni protest 30. novembra 2012 v Ljubljani (video).
Aktivnosti pripadnikov policijskih enot med protestom in izgredi v Ljubljani 30. novembra 2012 (video).

10-15 policijskih policistov je utrpelo telesne poškodbe (trije s poškodbami glave zaradi udarcev granitnih kock), v ljubljanskem kliničnem centru pa je bilo 10 oseb oskrbovanih zaradi poškodb, utrpljenih med protesti, vključno s tremi policisti in fotografom.[169]

Nasilno skupino so sestavljali nogometni huligani, neonacisti in člani skrajno desničarskih ekstremističnih skupin (vsaj nekateri so bili tudi člani Blood & Honour, Headhunters Domžale in Green Dragons). Po navedbah policije naj bi bili vsaj nekateri med nasilnimi agitatorji usposobljeni, najeti in plačani, policija pa je preiskovala sum, da je agitatorje najela in plačala katera politična stranka.[11][17][57][55][146][147][148] Pozneje je bilo tudi razkrito, da sta bila med aretiranima tudi dva pripadnika slovenskih oboroženih sil.[15]

Zaradi incidenta je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, da bi je preučila delovanje ekstremističnih skupin v Sloveniji in njihove morebitne politične povezave ter prilagodila zakone tako, da bi se bolj učinkovito zoperstavljali ekstremizmu.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  2. "Koalicija sovraštva | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  3. "Kdo je naslednji? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  4. "Neonacisti v Lendavi | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  5. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  6. "Kdo je naslednji? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  7. "Koalicija sovraštva | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  8. "Kdo je naslednji? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  9. politika, Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja. "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Pridobljeno dne 2018-09-10.
  10. 10,0 10,1 10,2 "Neučinkovito proti skrajnežem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-10. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :26 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :26 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :11 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :11 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :11 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :11 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :11 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  12. ""Poveljnik" nima službe, ne prejema socialke, živi pri mami". Svet24.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  13. 13,0 13,1 13,2 "Večna bo Slovencev čast | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :15 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  14. 14,0 14,1 14,2 14,3 "Kdo je naslednji? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :14 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :14 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :14 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  15. 15,0 15,1 15,2 15,3 "Neonacisti na varnem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-10. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :21 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :21 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :21 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  16. 16,0 16,1 16,2 "Koalicija sovraštva | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :13 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :13 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  17. 17,0 17,1 17,2 17,3 "Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-10. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :18 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :18 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :18 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  18. 18,0 18,1 18,2 "V čakanju na ničelno toleranco ... | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :36 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :36 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  19. "Varni neonacisti | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  20. ""Poveljnik" nima službe, ne prejema socialke, živi pri mami". Svet24.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  21. "Foto: Slovenska "Kri in čast" slavi, DZ prelaga obravnavo poročila o skrajnih skupinah". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  22. "Neonacizem v Sloveniji: Povej mi, s kom se družiš | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  23. "Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  24. "Neonacizem v Sloveniji: Povej mi, s kom se družiš | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  25. Ozadja, Anuška Delić, Rok Kajzer. "V bližini neonacistov in vrha politike". Pridobljeno dne 2018-09-10.
  26. "Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  27. Ozadja, Anuška Delić, Rok Kajzer. "V bližini neonacistov in vrha politike". Pridobljeno dne 2018-09-10.
  28. "Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  29. politika, Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja. "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Pridobljeno dne 2018-06-03.
  30. "Neonacisti na varnem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-03.
  31. politika, Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja. "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Pridobljeno dne 2018-06-03.
  32. "Neonacisti na varnem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-03.
  33. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-03.
  34. Ozadja, Anuška Delić, Rok Kajzer. "V bližini neonacistov in vrha politike". Pridobljeno dne 2018-09-10.
  35. "Slovenian survivor targets victory à la Orbán". POLITICO (angleščina). 2018-06-01. Pridobljeno dne 2018-06-02.
  36. Greenslade, Roy (2014-09-15). "Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links". the Guardian (angleščina). Pridobljeno dne 2018-06-02.
  37. Greenslade, Roy (2014-09-15). "Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links". the Guardian (angleščina). Pridobljeno dne 2018-06-02.
  38. "Slovenian survivor targets victory à la Orbán". POLITICO (angleščina). 2018-06-01. Pridobljeno dne 2018-06-02.
  39. "Neonacisti na varnem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-02.
  40. politika, Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja. "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Pridobljeno dne 2018-06-02.
  41. kronika, Klara Škrinjar, notranja politika, Iva Ropac. "Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela". Pridobljeno dne 2018-06-02.
  42. "Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-06-02.
  43. "Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja". Pridobljeno dne 2018-06-02.
  44. "Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-02.
  45. "Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-06-02.
  46. "Nestrpni obritoglavci včeraj napadli goste lokala, tudi kubanske državljane". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  47. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  48. "Branilec rasizma | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  49. "Mariboru kazen za keltski križ in nestrpnost do migrantov. Višina: 15.000 evrov. | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  50. "Prišli v Pekarno in pankerja pretepli". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  51. 51,0 51,1 51,2 "Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon". Pridobljeno dne 2018-09-09. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :10 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :10 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  52. "Identitarci v Sloveniji | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  53. "Ekstremna družba, ekstremni navija?i". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  54. "Na glavnem trgu v Ljubljani imate neonacistični simbol". Pridobljeno dne 2018-09-09.
  55. 55,0 55,1 55,2 55,3 55,4 "Ljubljana Rally Ends in Violence and Friday Parties". www.sloveniatimes.com. Pridobljeno dne 2018-09-09. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :17 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :17 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :17 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :17 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  56. "Neonacistični navijači | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  57. 57,0 57,1 57,2 politika, Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja. "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Pridobljeno dne 2018-09-10. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :24 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :24 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  58. Struna, Irena. "Navijaška subkultura v Sloveniji" (PDF).
  59. "Maribor in Olimpija skupaj ob 10.000 evrov". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  60. "Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  61. Veronika, Bajt. "Nationalism and Racism in the Patriotism of the Group "Here is Slovenia"".
  62. "Tukaj je Slovenija!". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  63. "Tudi v hrvaškem primorju so se znašle nalepke Tukaj je Slovenija". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  64. 64,0 64,1 Adin, Crnkić. "Faceless Fascism: Autonomous Nationalists of Slovenia" (PDF). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :35 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  65. 65,0 65,1 65,2 "Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :28 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :28 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  66. "Kdo je neonacistom sešil srajčico? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-11-17.
  67. "Nestrpnost (še vedno) na pohodu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  68. 68,0 68,1 "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :30 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  69. 69,0 69,1 "Perverzno, homoseksualno, nedopustno | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :31 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  70. "Protiislamske nalepke | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  71. "Breivikovo ogledalo | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  72. "Nestrpnost (še vedno) na pohodu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  73. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  74. "Protiislamske nalepke | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  75. "Breivikovo ogledalo | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  76. "V čakanju na ničelno toleranco ... | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  77. Jelača, Dijana; Kolanović, Maša; Lugarić, Danijela (2017-07-11). The Cultural Life of Capitalism in Yugoslavia: (Post)Socialism and Its Other (angleščina). Springer. ISBN 9783319474823.
  78. "Politični grafit bo vedno ostal medij tistih, ki nimajo drugega glasu". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  79. "Nestrpnost (še vedno) na pohodu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  80. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  81. "Perverzno, homoseksualno, nedopustno | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  82. Adin, Crnkić. "Faceless Fascism: Autonomous Nationalists of Slovenia" (PDF).
  83. "Neonacisti so tu". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-04-11.
  84. "Nestrpnost (še vedno) na pohodu". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-04-11.
  85. "Ne pustimo otrok perverznežem" (hrvaščina). Pridobljeno dne 2018-09-14.
  86. 86,0 86,1 "Slovanska svastika | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-08. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Mladina.si so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  87. "Radikalna Ljubljana za zdaj samo na facebooku". Svet24.si. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  88. Jelača, Dijana; Kolanović, Maša; Lugarić, Danijela (2017-07-11). The Cultural Life of Capitalism in Yugoslavia: (Post)Socialism and Its Other (angleščina). Springer. ISBN 9783319474823.
  89. "Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon". Pridobljeno dne 2018-09-09.
  90. "Desničarska gibanja: Preprosti odgovori na vse za vse". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  91. "Nacisti na morju | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  92. "Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon". Pridobljeno dne 2018-09-09.
  93. "Učiteljica zgodovina | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  94. "Za Europol desničarski ekstremisti, s stranko SDS pa soorganizatorji dogodkov". www.vecer.com. 2019-01-10. Pridobljeno dne 2019-01-20.
  95. "Janševa nova simpatija: Generacija identitete". ::: IN MEDIA RES. 2018-05-13. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  96. "Generacija identitete vrača udarec Cirmanu in Vukovićevi: "Vaša okupacija – laži in manipulacija! Siol #fakenews" | Nova24TV". Nova24TV. 2018-05-12. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  97. "Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  98. "Manifest nove desnice | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  99. "Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  100. "Zanikanje holokavsta | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14.
  101. "Janković: Mesto vam bo obrnilo hrbet". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  102. 102,0 102,1 102,2 "Domoljubje: midva se ljubiva". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-09-08. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :8 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :8 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  103. "Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-06-28.
  104. "Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev" | Nova24TV". nova24tv.si. 2020-06-28. Pridobljeno dne 2020-06-28.
  105. U, M. (2020-06-26). "Rumeni jopiči: »Zlatko, motenje državne proslave ni za pamet gladko«". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2020-06-29.
  106. "Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-06-26.
  107. "Protestnike na Prešernovem trgu pričakali rumeni jopiči". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-06-26.
  108. "Skrajneži iz obeh političnih polov: med rumenimi jopiči identitarci in neonacisti, Kombinatke pa prepevale Internacionalo". Revija Reporter. Pridobljeno dne 2020-06-26.
  109. "Išče se predsednik. In njegovo zaupanje". ::: IN MEDIA RES ::: (angleščina). 2020-06-25. Pridobljeno dne 2020-06-26.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  110. Vladozlom (2020-06-26). "Šokantno: neonacisti uporabljajo nacistični pozdrav". Medium (angleščina). Pridobljeno dne 2020-06-28.
  111. 111,0 111,1 "Kdo so bili možje in dekle v rumenih jopičih?". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2020-06-28.
  112. news, Katie Mettler closeKatie MettlerReporter covering breaking; featuresEmailEmailBioBioFollowFollowReporter. "We live in crazy times: Neo-Nazis have declared New Balance the 'Official Shoes of White People'". Washington Post (angleščina). Pridobljeno dne 2020-06-28.
  113. "Preiskovalci končali delo, Počivalšek si želi hitro in strokovno neoporečno preiskavo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-07-01.
  114. "Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih". Oštro. Pridobljeno dne 2020-07-05.
  115. "Rumeni jopiči". www.facebook.com. Pridobljeno dne 2020-06-28.
  116. "https://twitter.com/rjopici/status/1276855509090545665". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2020-06-28. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  117. "Rumeni jopiči pozivajo h kontrarevoluciji: V petek bodo stali nasproti polit-kolesarjem! | Nova24TV". nova24tv.si. 2020-06-29. Pridobljeno dne 2020-06-29.
  118. "Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev" | Nova24TV". nova24tv.si. 2020-06-28. Pridobljeno dne 2020-06-29.
  119. "https://twitter.com/nova24tv/status/1277152919255683072". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2020-06-29. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  120. "https://twitter.com/rjopici/status/1277648082541228032". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2020-06-29. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  121. "https://twitter.com/rjopici/status/1277499880244686855". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2020-06-29. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  122. "Protesta za in proti vladi potekala mirno #foto #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-07-05.
  123. "#video Protivladni protestniki preplavili Trg republike: »Cela Ljubljana sovraži fašiste«". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-07-05.
  124. "Na Trgu republike "protifašistična zastava", v podporo vladi so se zbrali "rumeni jopiči"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-07-05.
  125. "FOTO: V Mariboru že deseti protesti, tokrat mimo prišli tudi podporniki vlade". maribor24.si. 2020-07-03. Pridobljeno dne 2020-07-05.
  126. "Svet24.si - FOTO: Med sicer mirnimi protesti tudi napad na policista". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-07-13.
  127. "Svet24.si - Protivladni protest s popestritvijo "rumenega monitoringa" in "ljudske skupščine"". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-11-14.
  128. "Mestni svet: Varde v Ljubljani niso in nikoli ne bodo dobrodošle". Dnevnik. Pridobljeno dne 2021-04-09.
  129. "Kazanje mišic in poskus ustrahovanja na Metelkovi - Svet24.si". Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si. Pridobljeno dne 2021-04-09.
  130. "Neonacisti so tu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  131. "Tako imenovani "sošolci" napadalcev na gejevskega aktivista organizirali shod in opozorili na "dvojne vatle države"". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-08.
  132. "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  133. "Nestrpni obritoglavci včeraj napadli goste lokala, tudi kubanske državljane". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  134. "Koalicija sovraštva | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  135. "Sodba za napadalce na Open Cafe razveljavljena". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-03-16.
  136. "Koalicija sovraštva | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  137. "Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  138. Ro./STA, Š. "Na filozofski fakulteti spet udarili neonacisti". Pridobljeno dne 2018-09-07.
  139. "Neonacisti napadli na FF | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  140. "Nov napad neonacistov | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  141. "Na Filozofski fakulteti incident z obritoglavci | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  142. politika, Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja. "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Pridobljeno dne 2018-09-09.
  143. "Nestrpni obritoglavci včeraj napadli goste lokala, tudi kubanske državljane". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  144. "Kdo so neonacisti v Sloveniji? | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  145. "Kljukasti križi na FDV | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  146. 146,0 146,1 "Anti-austerity Slovenia protesters clash with police | CBC News". CBC (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-10.
  147. 147,0 147,1 147,2 "Najprej so potipali teren, da so lahko naslednjič udarili". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-10. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :23 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :23 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  148. 148,0 148,1 "Neonacisti in politika | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-10.
  149. "Neznanec v Novem mestu z molotovko nad vrata Sokolskega doma". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  150. "Božični napad | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  151. "Na pročelje novomeškega Sokolskega doma neznanci vnovič narisali svastiko (foto)". Pridobljeno dne 2018-09-07.
  152. "Nestrpneži znova nad novomeški Sokolski dom | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  153. Z., Mo. B., Mo. "Ponoči napadli uporabnike Roga". Pridobljeno dne 2018-09-09.
  154. "Skupina nasilnežev napadla Rog | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  155. "Rogovci po nočnem napadu: Skrbi nas rast ksenofobije in nestrpnosti #foto #video". Pridobljeno dne 2018-09-09.
  156. "Rog, naš najboljši sosed | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  157. "Prišli v Pekarno in pankerja pretepli". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  158. "Napad na Mariborčana v Pekarni morda z neonacističnim ozadjem". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  159. "V Velenju plakati s svastiko". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  160. "Slovenia police arrest 2 after armed group video surfaces". Washington Post (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-10.
  161. "Police reportedly arrests Andrej Šiško :: Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  162. "Andrej Šiško v priporu, pridržan naj bi bil tudi član podmladka SDS-a". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-09-07.
  163. "(FOTO in VIDEO) V Ljubljani hudi spopadi med policijo in huligani, nekateri naj bi bili iz kriminalnega podzemlja. Hojs za dogajanje obtožil tudi medije". www.vecer.com. 2020-11-05. Pridobljeno dne 2020-11-13.
  164. "(FOTO in VIDEO) Huligani, zasebne varnostne službe, Janšev tvit ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah?". www.vecerkoroska.com. Pridobljeno dne 2021-03-13.
  165. "(FOTO in VIDEO) Huligani, zasebne varnostne službe, Janšev tvit ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah?". www.vecerkoroska.com. Pridobljeno dne 2021-03-13.
  166. "Proteste spremljali tudi agenti Sove". www.delo.si. Pridobljeno dne 2021-04-09.
  167. Novak, Marja. "Slovenia police clash with protesters ahead of vote". U.K. (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-09.
  168. "Ljubljana Rally Ends in Violence and Friday Parties". www.sloveniatimes.com. Pridobljeno dne 2018-09-09.
  169. "Ljubljana Rally Ends in Violence and Friday Parties". www.sloveniatimes.com. Pridobljeno dne 2018-09-09.