Referendum o slovenskih pokrajinah

Posvetovalni referendum o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana je bil lokalni posvetovalni referendum, ki je potekal 22. junija 2008. Udeležba na referendumu je bila z 10,97 % najnižja v zgodovini Republike Slovenije.

Ozadje

Reforma lokalne samouprave je ob ustanovitvi občin 1994 predvidevala tudi ustanovitev pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, vmesne stopnje med občinami in državo. Zakon o lokalni samoupravi, uveljavljen leta 1994, je vseboval tudi poglavje o pokrajinah in predvideval prostovoljno ustanavljanje pokrajin. Tudi v ustavi je 143. člen od sprejetja ustave 1991 namenjen definiciji pokrajin in pogojih za njihov nastanek. Do spremembe ustave leta 2006 so bile pokrajine opredeljene kot prostovoljna oblika združevanja občin. Med drugim je pisalo: "Občine se samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena." Ker se nobena občina ni (prostovoljno) povezala s kakšno drugo, so začeli razmišljati o spremembi ustave. Morda je ustanavljanje pokrajin zaviral proces ustanavljanja novih občin: Pred ustanovitvijo občin je bilo 62 družbenopolitičnih skupnosti, leta 1994 je bilo namesto njih ustanovljenih 147 občin, 4 leta kasneje je bilo občin 192, leta 2006 pa 210. S pripravo prvega zakona o pokrajinah se je začelo leta 1996. Člen ustave, ki je govori o pokrajinah je vedno bolj izgledal kot ovira pri ustanovitvi le-teh, zato je 33 poslancev s prvopodpisanim Cirilom Ribičičem vložila predlog za črtanje 143. člena, ki ni bil sprejet. Leta 2000 je bilo v državni zbor vloženih več predlogov zakonov za ustanovitev posameznih pokrajin: Koroške, Posavja, Bele krajine, Spodnjega Podravja in Severno primorske pokrajine. Namesto tega je vlada v mandatu 2000-2004 pripravila izhodišča za ustave spremembe, med drugim tudi 143. člena, vendar je junija 2004 zanje zmanjkal en glas. Spremembe 143. ter 121. in 140. člena so bile sprejete junija 2006. V novem 143. členu, ki velja še danes, med drugim piše: "Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin." Tako spremenjena ustava omogoča hkratno ustanovitev pokrajin za celotno državo in odstranjuje ovire za prenos državnih nalog na pokrajine. Vlada je v državni zbor poslala predlog 14 pokrajin, ki januarja 2008 ni dobil zadostne podpore.

Razpis referenduma

Ivan Žagar je bil kot minister za lokalno samoupravo v 8. slovenski vladi odgovoren za pripravo nove lokalne in pokrajinske zakonodaje. Bil je med glavnimi zagovorniki referenduma, kljub temu pa se ni prijavil v volilno kampanjo.

Prvi so posvetovalni referendum predlagali v poslanski skupini Zares med obravnavo predloga 14 pokrajin v državnem zboru. Iz SDS so jim očitali, da je njihov namen zavlačevanje in s tem onemogočanje sprejetja pokrajinske zakonodaje v tekočem mandatu, Zares pa so prelagali krivdo za "časovno zadrego" na predlagatelje, ker ti niso predložili celotnega paketa zakonodaje, ampak samo posamezne zakone. Po zavrnitvi vladnega predloga v DZ so v koaliciji začeli ugotavljati, da je referendum edini način, da se projekt pokrajin sklene v tem mandatu oziroma da se ga pripelje čim bliže koncu. Med prvotnim (zavrnjenim) predlogom in referendumom se je število pokrajin znižalo za eno iz 14 na 13 (12 plus eno). Ozemlji predlagane Notranjske in Kamniško-Zasavske pokrajine sta bili združeni v Osrednjeslovensko pokrajino, Južnoprimorski pa sta se pridružili občini Pivka in Postojna. Opozicijske stranke LDS, SD in Zares so se na skupni tiskovni konferenci kritično odzvale na predlog referenduma, ga označile za predvolilno potezo ter napovedale dopolnitve referendumskega vprašanja. To je bil hkrati tudi prvi skupni nastop treh strank, ki so se pred volitvami istega leta povezale v predvolilno zavezništvo. V koaliciji so se na kritiko odzvali, da "so vse možnosti, da bi se uskladili glede števila pokrajin, izčrpane". V združenju slovenskih občin so podprli tako predlog 12 plus ena pokrajina kot tudi način izvedbe referenduma. V opozicijskih strankah so hoteli manj pokrajin, pogrešali so vprašanje o številu pokrajin. V Zaresu se jim je zdel referendum problematičen tudi zato, ker se ljudje ne bodo mogli izrekati o tem, če so ali niso za regionalizacijo. Dvomi o smislu referenduma in pokrajin so pred glasovanjem o razpisu referenduma javno izražali tudi nekateri koalicijski poslanci in stranke, predvsem DeSUS. V članku na MMC je novinar Mitja Kendare zapisal: "Strankarska zmeda je torej velika, volivci pa so prepuščeni ugibanju, kdo vleče kakšne poteze. Dejstvo je, da je bila najprej za referendum opozicija, proti pa vlada, zdaj pa je obratno, argumenti pa so si skoraj neverjetno podobni." Na predlog koalicije je državni zbor 22. maja 2008 ob obstrukciji opozicije sprejel odločitev o posvetovalnem referendumu, ki se je izvedel točno en mesec kasneje.

Referendumska kampanja

Nihče ni nasprotoval načelni uvedbi pokrajin, glede primernosti koalicijskega predloga pa so se pogledi zelo razlikovali.

Zagovorniki predloga

Stranke: SDS, SLS, NSi

Ostali: Župani Ptujsko-Ormoške pokrajine, Koroški župani,

Nasprotniki predloga

Stranke: SNS

Ostali: Župani zgornjegorenjskih občin

Pozivi k bojkotu

Stranke: LPR

Ostali: Zoran Janković

Ostalo

Preostale opozicijske stranke (LDS, SD, Lipa in Zares) so kritizirale referendum, vendar se niso jasno postavile na nobeno pozicijo. Kampanje niso imele.

Referendumsko vprašanje

Predlagane pokrajine, o katerih se je odločalo na referendumu.

Predlaganih je bilo 13 pokrajin. Prebivalci vsake od predlaganih pokrajin so odgovarjali na vprašanje, če se s predlagano razdelitev Slovenije v pokrajine strinjajo. Rezultati so se ugotavljali posebej za vsako pokrajino in tudi za vsako občino posebej. V petih od 13 predlaganih pokrajinah so se odločali tudi o imenu pokrajine. V teh petih pokrajinah so imeli dve možnosti imena, med katerima so lahko izbirali.

Rezultati po referendumskih območjih (predlaganih pokrajinah)

Predlagane pokrajine so bile potrjene povsod, razen v dveh: Obalno-kraški (Južnoprimorski) pokrajini in Osrednjeslovenski pokrajini. Skupna udeležba po celi Sloveniji je bila 10,98 %.

Rezultati pa pokrajinah. Z zeleno večinsko za, z rdečo večinsko proti.

Celjska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	9.620	61,92
Ne	5.915	38,08
Neveljavne ali prazne glasovnice	245	1,55
Skupaj glasov	15.780	100
Udeležba	9,8

Dolenjsko-belokranjska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	6.090	66,06
Ne	3.129	33,94
Neveljavne ali prazne glasovnice	164	1,75
Skupaj glasov	9.383	100
Udeležba	9,5

Gorenjska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	10.443	64,06
Ne	5.858	35,94
Neveljavne ali prazne glasovnice	359	2,15
Skupaj glasov	16.660	100
Udeležba	10,0

Goriška (Severnoprimorska) pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	9.409	61,05
Ne	6.003	38,95
Neveljavne ali prazne glasovnice	771	4,76
Skupaj glasov	16.183	100
Udeležba	16,0

Glasovanje o imenu Goriška pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	6.654	43,31
Ne	8.711	56,69
Neveljavne ali prazne glasovnice	816	5,04
Skupaj glasov	16.181	100
Udeležba	16,0

Glasovanje o imenu Severnoprimorska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	9.412	61,10
Ne	5.991	38,90
Neveljavne ali prazne glasovnice	779	4,81
Skupaj glasov	16.182	100
Udeležba	16,0

Koroška pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	7.539	85,25
Ne	1.304	14,75
Neveljavne ali prazne glasovnice	63	0,71
Skupaj glasov	8.906	100
Udeležba	14,4

Osrednjeslovenska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	12.839	38,40
Ne	20.598	61,60
Neveljavne ali prazne glasovnice	598	1,76
Skupaj glasov	34.035	100
Udeležba	12,4

Posavska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	6.926	80,49
Ne	1.679	19,51
Neveljavne ali prazne glasovnice	84	0,97
Skupaj glasov	8.689	100
Udeležba	13,5

Pomurska (Prekmursko-prleška) pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	7.976	62,17
Ne	4.854	37,83
Neveljavne ali prazne glasovnice	271	2,07
Skupaj glasov	13.101	100
Udeležba	12,1

Glasovanje o imenu Pomurska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	7.995	62,39
Ne	4.820	37,61
Neveljavne ali prazne glasovnice	286	2,18
Skupaj glasov	13.101	100
Udeležba	12,1

Glasovanje o imenu Prekmursko-prleška pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	5.816	45,50
Ne	6.967	54,50
Neveljavne ali prazne glasovnice	317	2,42
Skupaj glasov	13.100	100
Udeležba	12,1

Obalno-kraška (Južnoprimorska) pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	6.124	49,02
Ne	6.370	50,98
Neveljavne ali prazne glasovnice	695	5,27
Skupaj glasov	13.189	100
Udeležba	10,9

Glasovanje o imenu Obalno-kraška

Odziv	Št.glasov	%
Da	4.886	39,39
Ne	7.517	60,61
Neveljavne ali prazne glasovnice	787	5,97
Skupaj glasov	13.190	100
Udeležba	10,9

Glasovanje o imenu Južnoprimorska

Odziv	Št.glasov	%
Da	5.945	47,84
Ne	6.481	52,16
Neveljavne ali prazne glasovnice	767	5,81
Skupaj glasov	13.193	100
Udeležba	10,9

Vzhodnoštajerska (Ptujsko-ormoška)

Odziv	Št.glasov	%
Da	7.563	67,88
Ne	3.578	32,12
Neveljavne ali prazne glasovnice	171	1,51
Skupaj glasov	11.312	100
Udeležba	15,3

Glasovanje o imenu Vzhodnoštajerska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	6.823	61,67
Ne	4.240	38,33
Neveljavne ali prazne glasovnice	251	2,22
Skupaj glasov	11.314	100
Udeležba	15,3

Glasovanje o imenu Ptujsko-ormoška pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	6.163	55,70
Ne	4.902	44,30
Neveljavne ali prazne glasovnice	248	2,19
Skupaj glasov	11.313	100
Udeležba	15,3

Savinjsko-šaleška pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	3.624	70,11
Ne	1.545	29,89
Neveljavne ali prazne glasovnice	55	1,05
Skupaj glasov	5.224	100
Udeležba	10,4

Mariborska (Osrednještajerska) pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	8.781	52,68
Ne	7.887	47,32
Neveljavne ali prazne glasovnice	373	2,19
Skupaj glasov	17.041	100
Udeležba	8,5

Glasovanje o imenu Mariborska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	7.017	42,35
Ne	9.554	57,65
Neveljavne ali prazne glasovnice	471	2,76
Skupaj glasov	17.042	100
Udeležba	8,5

Glasovanje o imenu Osrednještajerska pokrajina

Odziv	Št.glasov	%
Da	8.474	50,94
Ne	8.161	49,06
Neveljavne ali prazne glasovnice	408	2,39
Skupaj glasov	17.043	100
Udeležba	8,5

Mestna občina Ljubljana

Odziv	Št.glasov	%
Da	9.674	61,05
Ne	6.172	38,95
Neveljavne ali prazne glasovnice	459	2,82
Skupaj glasov	16.305	100
Udeležba	7,4

Rezultati po občinah

Rezultati po občinah. Zelene so občine, v katerih so volivci podprli predlagane pokrajine, rdeče pa občine, v katerih predlog ni dobil večinske podpore.

Rezultati po občinah z vrisanimi mejami predlaganih pokrajin

Po referendumu

Odzivi po referendumu

Minister Ivan Žagar je po referendumu povedal, da rezultate razumejo kot podporo predlogu. Napovedal je, da bo na podlagi rezultata pripravil osnutek zakona. Za primer osrednjeslovenske pokrajine je napovedal delitev na dva dela, v zakonu bi bilo torej spet 14 pokrajin.

Janez Janša je bil zadovoljen predvsem z izidom v Ljubljani. Ob nizki udeležbi je poudaril, da ne dvomi v legitimnost referenduma. Temu je pritrdil predsednik NSi Andrej Bajuk, ki je nizko udeležbo pripisal tudi lepemu vremenu.

Voditelji opozicijskih strank so nizko udeležbo interpretirali kot nezaupnico vladi. Vlado so pozvali naj prepusti uvajanje pokrajin naslednji vladi. Ljubljanski župan Janković je dejal, da je Janša vrgel stran štiri miljone evrov. Pozval ga je k odstopu.

Ponovna vložitev zakona

Vlada je 10. julija v državni zbor vložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki predvideva 14 (13 + Ljubljana) pokrajin. Osrednjeslovenska pokrajina je v predlogu spet razdeljena na Notranjsko-dolenjsko in Kamniško-zasavsko pokrajino. Zakonodajna pot predloga se je 15. oktobra 2008 končala s prenehanjem mandatne dobe DZ.

Uvajanje pokrajin v naslednjih vladah

V naslednji vladi je predsednik vlade Borut Pahor ustanovil strateški svet za regionalizacijo, ki se je sestal na treh sejah. Leta 2011 je OECD naredil študijo o pokrajinah in predlagal 6 pokrajin. Leta 2016 je bila sprejeta Strategija razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020, ki ni predvidevala uvedbe pokrajin. V dokumentu je večkrat omenjeno, da glede pokrajin ni političnega soglasja. Naslednji pokus se je začel leta 2019, glavno vlogo je imel Državni svet, politične stranke niso sodelovale v pogovorih. Eden od pobudnikov procesa je bil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je istega leta priredil posvet o možnosti uvedbe pokrajin. Strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika se je na koncu poenotila na predlogu z 10 pokrajinami in posebnim statusom mestnih občin Ljubljane in Maribora. Po obiskanih 136 sejah občinskih svetov je leta 2022 Državni svet v DZ vložil predlog s 15 pokrajinami in Ljubljano s posebnim statusom. Predsednik DS Alojz Kovšča je glede razlike med predlogom stroke in končnim predlogom komentiral, da "se mimo volje ljudi na terenu ne da." ter da je treba pokrajine "oblikovati na podlagi kompromisa, dogovora in sodelovanja tistih deležnikov, ki te pokrajine pravzaprav najbolj potrebujejo." Pahor je ob tem dejal, da gre za zgodovinski trenutek. Vlada je v zvezi s predlogom sprejela negativno mnenje. V obrazložitvi je navajala mnoge krize (podnebno, energetsko in covid-19), pa tudi nedoseženo politično soglasje in nizko udeležbo na referendumu leta 2008. Ker se predlogu ni obetala zadostna podpora, ga je DS februarja 2023 umaknil iz zakonodajnega postopka.

Slovenija do danes še ni razdeljena na pokrajine.