Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2005)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) je bil izveden 25. septembra 2005.[1] Na referendumu je bil zakon odobren z 50,30 % volilcev, proti pa jih je glasovalo 48,92 %. Referenduma se je udeležilo 504.925 volilcev.[2]

Nov zakon o RTV je povečal vpliv politike na RTV, saj je po novem večino svetnikov imenoval državni zbor, medtem ko jih je poprej izbirala civilna družba.[3] K sprejetju zakona je pripomoglo zagotovilo vlade, da bodo v primeru sprejetja prispevki za RTV nižji.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Predlog za zakon o RTV Slovenija je ministrstvo za kulturo javno objavilo 1. aprila 2005.[5] Prenovljen zakon o RTV bi povečal vpliv politike v RTV Sloveniji; medtem ko so poprej programski svet sestavljali predvsem predstavniki civilne družje, je pod določili novega zakona državni zbor imenoval 21 od 29 svetnikov.[3] Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa, ki je zakon pomagal pripraviti, je sporne določbe ob predlogu zakona utemeljil z besedami, da je »oblast dolžna poseči v medijski prostor, če oceni, da je to potrebno storiti za zagotovitev celovite informiranosti državljanov«. Grims je tedaj tudi povedal, da je obstoječi zakon v neskladju z ustavo, medtem ko novi upošteva pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju RTV.[6] Nov zakon o RTV naj bi privedel do znižanja naročnine za RTV. Zakon je predvideval tudi vzpostavitev tretjega programa RTV, ki bi poročala o državnem zboru.[7]

Zakon je bil v državnem zboru po burni razpravi sprejet 22. junija 2005. Manj kot teden po sprejetju zakona sta stranki LDS in SD zbrali potrebnih 30 podpisov za vložitev referendumske presoje, a ta ni bila nemudoma vložena čakajoč na odločitev državnega sveta o vetu zakona. Državni svet je veto sprejel 29. junija, ker da DZ ni upošteval pripomb DS na zakon. Vlada in pristojni odbor DZ sta se odločila spregledati veto DS; zakon je bil 15. julija nato ponovno potrjen v DZ, istega dne pa je zato[5] 31 poslancev iz strank LDS in SD vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu.[8] Datum referenduma je bil določen za 25. september.[5]

Referendumska kampanija[uredi | uredi kodo]

Podporo zakonu je izrekla komisija za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference (SŠK), stališče pa med drugim utemeljili z besedami: »[...] Številna javna glasila so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. [...] Katoliška Cerkev, ki je veljala v preteklem komunističnem režimu za najhujšega notranjega sovražnika, je bila tudi pod vlado strank, ki danes nasprotujeta novemu zakonu o RTV, zaradi političnih ali ekonomskih razlogov predmet zasmehovanja, nestrpnosti in ostrega ideološkega nasprotovanja. [...] Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko.« Nov zakon naj bi po mnenju SŠK odpravil pristranskost in izključevalnost javnih medijev, pripomogel pa tudi k bolj racionalni rabi finančnih sredstev.[1]

Referendum in rezultati[uredi | uredi kodo]

Referendum je bil izveden 25. septembra 2005. Referenduma se je udeležilo 504.925 (30,71 %) volilcev, oddanih pa 504,851 glasovnic. Za sprejetje zakona je glasovalo 50,30 % (253.931) volilcev, proti pa 48,92 % (246.960) volilcev. Neveljavnih je bilo 0,78 % (3.960) oddanih glasovnic.[9]

Ob referendumu je bilo prijavljenih 75 kršitev referendumskega molka. Prijavljene kršitve so se najpogosteje dogajale na radiu, televiziji in časopisih, vključevale pa so tudi plakate in propagandno gradivo v poštnih nabiralnikih.[10]

Kasnejše dogajanje[uredi | uredi kodo]

20. oktobra 2010 je bil sprejet nov zakon o RTV, ki bi spremenil status zavoda v pravno osebo javnega prava, med drugim pa bi po novem zagotavljal tudi vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Zaradi omenjenih določil so poslanci SDS, SNS skupaj z enim poslancem SD vložili zahtevo za referendumsko presojo zakona.[11] Zakonske spremembe so nato volilci na referendumu decembra 2010 zavrnili z 72,64 % glasov proti. Volilna udeležba je bila 14,63 %.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  2. "Znani uradni izidi referenduma". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  3. 3,0 3,1 Bilefsky, Dan (2008-01-08). "Slovene leader accused of media censorship (Published 2008)". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  4. "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  5. 5,0 5,1 5,2 "Potek sprejemanja zakona o RTV". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  6. "Grims: Novi zakon bo izboljšal RTV". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  7. "Je zakon o RTVS v celoti uresničen?". zurnal24.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  8. "Opozicija želi, da odloči ljudstvo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  9. "Besedilo ozakona o RTVS - Referendum - RTVS (2005)" (PDF). Državna volilna komisija.
  10. "Včeraj in danes skupaj 75 kršitev". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  11. "Nov zakon o RTV SLO, nova referendumska zahteva". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-02-24.
  12. "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-02-24.