Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s kratico ZZZDR, je potekal v Sloveniji 20. decembra 2015.

Referendumsko vprašanje na glasovnici se je glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji 3. marca 2015?« Novela zakona bi omogočila zakonsko zvezo istospolnim parom, tudi istospolne zunajzakonske skupnosti bi se obravnavale enako kot raznospolne. Referendum je bil uspešen in zakon zavrnjen, uradni rezultati so bili razglašeni 16. februarja 2016.[1]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Sovražni grafit na hiši na Dolgem mostu iz predreferendumskega časa.

3. marca 2015 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), po katerem je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza dveh oseb[2] (prej moža in žene). Da bi preprečili spremembo, so pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca in civilnega združenja Za otroke gre zbrali 48.145 podpisov[3] (od potrebnih 40.000, ki so pogoj za izvedbo referenduma). Državni zbor je 16. marca referendum zavrnil, saj po 90. členu Ustave Republike Slovenije ni dopustno razpisati referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.[4] Ustavno sodišče je 21. oktobra sklep Državnega zbora razveljavilo,[5] nakar je Državni zbor 4. novembra sprejel odlok o razpisu referenduma.[6]

To je bil drugi referendum po sprejetju nove referendumske zakonodaje, po kateri je referendum uspešen, če proti sprejetju zakona glasuje večina glasujočih in vsaj 20 % vseh volilnih upravičencev. Referendum je na ta način bil tudi prvi, ki je uspešno razveljavil zakon, sprejet v Državnem zboru.

Dogajanje okoli referenduma je slovensko prebivalstvo močno razdelilo in sprožilo velike polemike.

Predvolilne ankete[uredi | uredi kodo]

Objavljeno Organizacija Symbol support vote.svg Za Symbol oppose vote.svg Proti Neodločeni Vir
16. februar Delo 51 % 42 % 7 % [7]
14. marec Ninamedia 42 % 54 % 4 % [8]
22. november Episcenter 46 % 54 % 0 % [9]
30. november Delo 42 % 41 % 17 % [10]
Večer 48 % 45,7 % 6,3 % [11]
16. december Delo 43 % 40 % 17 % [12]
Episcenter 48,5 % 51,5 % 0 % [13]
18. december Ninamedia 38,3 % 49,5 % 12,2 % [14]

Rezultati[uredi | uredi kodo]

  • Rezultat referenduma
Rezultat referenduma (226.651/394.482)
50 %
36,49 % 63,51 %


Rezultati referenduma[15]

Odgovor Št. glasov %
1 Symbol support vote.svg Za 226.651 36,49 %
2 Symbol oppose vote.svg Proti 394.482 63,51 %
Veljavni glasovi 621.133
Neveljavni 2.356
Skupaj 623.489

Rezultati referenduma po volilnih okrajih[uredi | uredi kodo]

Deset volilnih okrajev z največjo in najmanjšo podporo predlogu zakona:[16]

# Symbol support vote.svg Za predlog zakona Symbol oppose vote.svg Proti predlogu zakona
1. Ljubljana Center 68,43 % Ribnica 82,06 %
2. Ljubljana Šiška I 64,23 % Novo mesto I 80,90 %
3. Ljubljana Bežigrad II 64,13 % Šentjur 79,84 %
4. Ljubljana Šiška II 60,41 % Lendava 79,55 %
5. Ljubljana Vič - Rudnik III 60,32 % Ptuj I 79,21 %
6. Maribor IV 57,05 % Šmarje pri Jelšah 78,60 %
7. Koper I 55,65 % Lenart 78,41 %
8. Ljubljana Vič - Rudnik II 54,10 % Ajdovščina 78,36 %
9. Ljubljana Bežigrad I 53,57 % Mozirje 77,79 %
10. Ljubljana Šiška III 53,50 % Ormož 77,52 %

Volilna udeležba[uredi | uredi kodo]

V tabeli je predstavljena volilna udeležba po določenem času in končna udeležba.

Ura %
11.00 9,30 %
17.00 25,77 %
Skupaj 36,38 %

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]