Videm, Italija: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 44: | Vrstica 44: | ||
}} |
}} |
||
[[Slika:Udin_Videm_city_hall.jpg|thumb|300px|Videmska mestna hiša]] |
[[Slika:Udin_Videm_city_hall.jpg|thumb|300px|Videmska mestna hiša]] |
||
'''Videm''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Udin'', [[italijanščina|italijansko]] ''Udine'', [[nemščina|nemško]] ''Weiden'', [[latinščina|lat.]] ''Utinum'') je glavno [[mesto]] [[Videmska pokrajina|Videmske pokrajine]] v zgodovinski regiji [[Furlanija]] in [[italija]]nski [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina]] na severovzhodu Italije. |
'''Videm''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Udin'', [[italijanščina|italijansko]] ''Udine'', [[nemščina|nemško]] ''Weiden'', [[latinščina|lat.]] ''Utinum'') je glavno [[mesto]] [[Videmska pokrajina|Videmske pokrajine]] v zgodovinski regiji [[Furlanija]] in [[italija]]nski [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina]] na severovzhodu Italije. |
||
Največje mesto [[Furlanija|Furlanije]] leži na prodni ravnini med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] nekaj manj kot 40 kilometrov zahodno od [[Slovenija|slovenske]] meje. Število prebivalstva je ocenjeno na 99.439 ([[2009]]). |
|||
== Zgodovina== |
|||
Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in kot tak izhodišče za pot v [[Beljak]] preko [[Tablja|Tablje]] ali [[Trbiž]]a. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je Videm ležal na prometnici ''Via Julia Augusta'', kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta [[983]], ko se je začel razvijati zaradi zatona [[Oglej]]a, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V [[1230.|tridesetih letih]] [[13. stoletje|13. stoletja]] je bil v mesto iz Ogleja prestavljen sedež [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta [[1420]] je Videm postal del [[Beneška republika|Beneške republike]], nato pa 1797. leta, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]], ozemlje zadnje. V [[Kraljevina Italija|Italijansko kraljestvo]] je bilo mesto vključeno leta [[1866]]. |
Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in kot tak izhodišče za pot v [[Beljak]] preko [[Tablja|Tablje]] ali [[Trbiž]]a. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je Videm ležal na prometnici ''Via Julia Augusta'', kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta [[983]], ko se je začel razvijati zaradi zatona [[Oglej]]a, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V [[1230.|tridesetih letih]] [[13. stoletje|13. stoletja]] je bil v mesto iz Ogleja prestavljen sedež [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta [[1420]] je Videm postal del [[Beneška republika|Beneške republike]], nato pa 1797. leta, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]], ozemlje zadnje. V [[Kraljevina Italija|Italijansko kraljestvo]] je bilo mesto vključeno leta [[1866]]. |
||
== Gospodarstvo== |
|||
Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železno in mehanično industrijo. |
Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železno in mehanično industrijo. |
||
== Šolstvo in izobraževanje == |
|||
| ⚫ | |||
V mestu je sedež univerze ''[[Univerza v Vidmu|Università degli studi di Udine]]''. |
|||
== Kultura == |
|||
| ⚫ | |||
==Viri== |
==Viri== |
||
Redakcija: 13:44, 23. maj 2019
Videm Udine | |
|---|---|
| Città di Udine | |
 Trg San Giacomo | |
  Videm Geografski položaj v Italiji | |
| Koordinati: 46°04′N 13°14′E / 46.067°N 13.233°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija-Julijska krajina |
| Pokrajina | Videm (UD) |
| Frazioni | Baldasseria, Beivârs, Casali Sartori, Chiavris, Cormôr, Cussignacco, Gervasutta, Godia, Laipacco, Molin Nuovo, Paderno, Paparotti, Rizzi, San Bernardo, San Domenico, San Gottardo, Sant'Osvaldo, San Paolo, San Rocco, Sant'Ulderico, Vât, Villaggio del Sole |
| Upravljanje | |
| • Župan | Furio Honsell (Demokratska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 56 km2 |
| Nadm. višina | 113 m |
| Prebivalstvo (31. januar, 2012) | |
| • Skupno | 100.514 |
| • Gostota | 1.800 preb./km2 |
| Demonim | Udinesi |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 33100 |
| Klicna koda | 0432 |
| Zavetnik | sveti Mohor in Fortunat |
| Dan | 12. julij |
| Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Videm (furlansko Udin, italijansko Udine, nemško Weiden, lat. Utinum) je glavno mesto Videmske pokrajine v zgodovinski regiji Furlanija in italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina na severovzhodu Italije.
Največje mesto Furlanije leži na prodni ravnini med Alpami in Jadranskim morjem nekaj manj kot 40 kilometrov zahodno od slovenske meje. Število prebivalstva je ocenjeno na 99.439 (2009).
Zgodovina
Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani Julijskih Alp in kot tak izhodišče za pot v Beljak preko Tablje ali Trbiža. V času Rimskega imperija je Videm ležal na prometnici Via Julia Augusta, kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta 983, ko se je začel razvijati zaradi zatona Ogleja, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V tridesetih letih 13. stoletja je bil v mesto iz Ogleja prestavljen sedež Oglejskega patriarhata, kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta 1420 je Videm postal del Beneške republike, nato pa 1797. leta, ko je Napoleon Bonaparte slednjo s pogodbo iz Campa Formia priključil Avstriji, ozemlje zadnje. V Italijansko kraljestvo je bilo mesto vključeno leta 1866.
Gospodarstvo
Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železno in mehanično industrijo.
Šolstvo in izobraževanje
V mestu je sedež univerze Università degli studi di Udine.
Kultura
Kulturni pomen mesta zaznamujejo tudi nekatera pomembna slikarska dela v škofovski palači in mestnem muzeju, pa tudi dejavnosti Mladinskega gledališča Videm.
Viri
- Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
Zunanje povezave
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
