Sveti sedež: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Sveti sedež''' ali '''Sveta stòlica''' je sedež [[Rimska škofija|Rimske škofije]] in upravno središče [[papež]]evega delovanja. Predstavlja oblast rimskega papeža kot vrhovnega predstavnika [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], zato je po [[mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] [[pravna oseba]]. To daje Svetemu sedežu status [[vlada|vlade]] [[država|države]] [[Vatikan]], kar pomeni, da je Sveti sedež vrhovna oblast Vatikana, ki v tem smislu pomeni samo ozemlje države. Zato so na primer tuja [[veleposlaništvo|veleposlaništva]] akreditirana pri Svetem sedežu in ne pri državi Vatikan. [[Italija]]nska zakonodaja specifično izjavlja (Cass. 6569 18.12.1979): »''Sveti sedež, ki polnopravno predstavlja Katoliško cerkev in državo Vatikan, se priznava kot mednarodni subjekt za oba naslova.''«.
'''Sveti sedež''' ali '''Sveta stòlica''' je sedež [[Rimska škofija|Rimske škofije]] in upravno središče [[papež]]evega delovanja. Predstavlja oblast rimskega papeža kot vrhovnega predstavnika [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], zato je po [[mednarodno pravo|mednarodnem pravu]] [[pravna oseba]]. To daje Svetemu sedežu status [[vlada|vlade]] [[država|države]] [[Vatikan]], kar pomeni, da je Sveti sedež vrhovna oblast Vatikana, ki v tem smislu pomeni samo ozemlje države. Zato so na primer tuja [[veleposlaništvo|veleposlaništva]] akreditirana pri Svetem sedežu in ne pri državi Vatikan. [[Italija]]nska zakonodaja specifično izjavlja (Cass. 6569 18.12.1979): »''Sveti sedež, ki polnopravno predstavlja Katoliško cerkev in državo Vatikan, se priznava kot mednarodni subjekt za oba naslova.''«.


[[Slika:Vatican relations.svg|thumb|left|300px|'''Diplomatske zveze Svetega sedeža:'''
[[Slika:Holy See relations.svg|thumb|left|300px|'''Diplomatske zveze Svetega sedeža:'''
{{legend|#007f00|Direktne diplomatske zveze}}
{{legend|#007f00|Direktne diplomatske zveze}}
{{legend|#00ff00|Indirektne diplomatske zveze (predstavništva ali delegacije)}}
{{legend|#00ff00|Indirektne diplomatske zveze (predstavništva ali delegacije)}}

Redakcija: 11:42, 1. december 2017

Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja. Predstavlja oblast rimskega papeža kot vrhovnega predstavnika Rimskokatoliške cerkve, zato je po mednarodnem pravu pravna oseba. To daje Svetemu sedežu status vlade države Vatikan, kar pomeni, da je Sveti sedež vrhovna oblast Vatikana, ki v tem smislu pomeni samo ozemlje države. Zato so na primer tuja veleposlaništva akreditirana pri Svetem sedežu in ne pri državi Vatikan. Italijanska zakonodaja specifično izjavlja (Cass. 6569 18.12.1979): »Sveti sedež, ki polnopravno predstavlja Katoliško cerkev in državo Vatikan, se priznava kot mednarodni subjekt za oba naslova.«.

Diplomatske zveze Svetega sedeža:
  Direktne diplomatske zveze
  Indirektne diplomatske zveze (predstavništva ali delegacije)
  Države, s katerimi ni diplomatskih povezav

Po kanonskem pravu so vključeni v Sveti sedež »Rimski papež, Državni sekretariat, Državni svet za javne zadeve Cerkve in druge organizacije Rimske škofije«. (kan. 361)

Kot vladni organ je Sveti sedež sestavljen iz Kolegija kardinalov, ki mu predseduje kamerlengo, in je zadolžen v glavnem za:

  • organizacijo konklava, ki voli papeža; pri konklavu so potem udeleženi samo kardinali, ki še nimajo osemdeset let;
  • svetovanje, ko papež skliče kolegij za preučitev določenih problemov svetovnega obsega katoliške cerkve;
  • predstavništva papeža po vsem svetu, ki so specifično določena za vsak kraj posebej.

S Svetim sedežem je tudi povezan pojem o papeški nezmotljivosti, saj se ta priznava samo za izjave ex cathedra, to je v okviru Svetega sedeža.

Sveti sedež je tudi zadnji apostolski sedež, kot so se v prvih časih krščanstva imenovale glavne škofije, ki so se pozneje razvile v patriarhate. Danes nosi naslov Sveti sedež tudi škofija v Mainzu (Nemčija).

Viri

  • Codice di diritto canonico commentato, Quaderni di diritto ecclesiale, Ancora, Milano 2001.

Zunanje povezave