Mati Terezija: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
{{pristransko}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
66.980 urejanj
m pp, normativna kontrola, dewiki letnic
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Svetnik
{{Infopolje Svetnik
|name=Blažena Mati Terezija
|name=Blažena Mati Terezija
|birth_date=[[27. avgust]] [[1910]]
|birth_date=27. avgust 1910
|death_date=[[5. september]] [[1997]]
|death_date=5. september 1997
|feast_day=[[5. september]]
|feast_day=5. september
|venerated_in=[[rimokatoliška cerkev]]
|venerated_in=[[rimokatoliška cerkev]]
|image=MotherTeresa 090.jpg
|image=MotherTeresa 090.jpg
Vrstica 11: Vrstica 11:
|death_place=[[Kalkuta]], [[Indija]]
|death_place=[[Kalkuta]], [[Indija]]
|titles=
|titles=
|beatified_date=[[19. oktober]] [[2003]]
|beatified_date=19. oktober 2003
|beatified_place=[[Rim]]<br />
|beatified_place=[[Rim]]<br />
|beatified_by= papež [[Janez Pavel II.]]
|beatified_by= papež [[Janez Pavel II.]]
Vrstica 28: Vrstica 28:
'''Mati Terezija''', tudi '''Mati Tereza''', rojena kot '''Agnes Gonxa Bojaxhio''', [[Albanci|albanska]] [[redovnica]], ustanoviteljica reda [[Misijonarke ljubezni|Misijonark ljubezni]] ter [[svetnica]], * [[27. avgust]] [[1910]], [[Skopje]], [[Otomanski imperij]] (danes [[Makedonija]]) † [[5. september]] [[1997]], [[Kalkuta]], [[Indija]].
'''Mati Terezija''', tudi '''Mati Tereza''', rojena kot '''Agnes Gonxa Bojaxhio''', [[Albanci|albanska]] [[redovnica]], ustanoviteljica reda [[Misijonarke ljubezni|Misijonark ljubezni]] ter [[svetnica]], * [[27. avgust]] [[1910]], [[Skopje]], [[Otomanski imperij]] (danes [[Makedonija]]) † [[5. september]] [[1997]], [[Kalkuta]], [[Indija]].


Mati Terezija se je rodila albanskim staršem leta 1910. Kasneje se je priključila [[Irska|irskemu]] [[Loreto red]]u [[redovnica|nun]], od koder je bila poslana v indijsko mesto [[Darjeeling]] za [[učitelj]]ico. Leta [[1931]] je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala [[zemljepis]]. Tu je ob hoji po [[ulica]]h mesta naletela na najrevnejše, na reveže, brezdomce in otroke, ki niso imeli svojcev in strehe nad glavo ter so zaradi tega životarili in umirali na cesti. Ta izkušnja je mlado redovnico globoko pretresla. Začutila je, da je za zidovi nunskega [[samostan]]a preveč stran od njih, da bi jim pomagala.
Mati Terezija se je rodila albanskim staršem leta 1910. Kasneje se je priključila [[Irska|irskemu]] [[Loreto red]]u [[redovnica|nun]], od koder je bila poslana v indijsko mesto [[Darjeeling]] za [[učitelj]]ico. Leta 1931 je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala [[zemljepis]]. Tu je ob hoji po [[ulica]]h mesta naletela na najrevnejše, na reveže, brezdomce in otroke, ki niso imeli svojcev in strehe nad glavo ter so zaradi tega životarili in umirali na cesti. Ta izkušnja je mlado redovnico globoko pretresla. Začutila je, da je za zidovi nunskega [[samostan]]a preveč stran od njih, da bi jim pomagala.


Leta [[1946]] si je začela mati Terezija prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. V ta namen je ustanovila nov red [[Misijonarke ljubezni|Misijonark ljubezni]], ki ga je leta [[1950]] potrdil [[papež Pij XII.]] Ker je bila kot redovnica Loretskega reda zavezana svojim zaobljubam, je morala za dovoljenje prositi svoje predstojnice, pa tudi kalkutskega [[nadškof]]a. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta [[1963]] je nastala tudi moška veja reda, imenovana [[Misijonarji ljubezni]]. Leta [[1979]] je za svoje [[filantropija|človekoljubno]] delo prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. Leta [[1980]] je obiskala tudi Ljubljano, leta [[1987]] pa so se na [[Ježica|Ježici]] naselile prve misijonarke ljubezni v [[Slovenija|Sloveniji]].
Leta 1946 si je začela mati Terezija prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. V ta namen je ustanovila nov red [[Misijonarke ljubezni|Misijonark ljubezni]], ki ga je leta 1950 potrdil [[papež Pij XII.]] Ker je bila kot redovnica Loretskega reda zavezana svojim zaobljubam, je morala za dovoljenje prositi svoje predstojnice, pa tudi kalkutskega [[nadškof]]a. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta 1963 je nastala tudi moška veja reda, imenovana [[Misijonarji ljubezni]]. Leta 1979 je za svoje [[filantropija|človekoljubno]] delo prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. Leta 1980 je obiskala tudi Ljubljano, leta 1987 pa so se na [[Ježica|Ježici]] naselile prve misijonarke ljubezni v [[Slovenija|Sloveniji]].


Od leta [[1983]] naprej, ko je doživela [[srčni napad]], je imela mati Terezija stalne težave z zdravjem. [[1992]] je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, [[13. september|13. septembra]] pa je bila v Kalkuti [[pogreb|pokopana]] z najvišjimi državniškimi častmi. [[19. oktober|19. oktobra]] [[2003]] jo je takratni [[papež]] [[Janez Pavel II.]] proglasil za [[blaženost|blaženo]].
Od leta 1983 naprej, ko je doživela [[srčni napad]], je imela mati Terezija stalne težave z zdravjem. 1992 je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti [[pogreb|pokopana]] z najvišjimi državniškimi častmi. 19. oktobra 2003 jo je takratni [[papež]] [[Janez Pavel II.]] proglasil za [[blaženost|blaženo]].


[[Moto]] matere Terezije je bil “Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!” Na njenem nagrobniku piše »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 13, 34).
[[Moto]] matere Terezije je bil “Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!” Na njenem nagrobniku piše »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 13, 34).
Vrstica 54: Vrstica 54:
{{Templeton Prize Laureates}}
{{Templeton Prize Laureates}}


{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}
{{reli-bio-stub}}


{{DEFAULTSORT:Mati Terezija}}
{{DEFAULTSORT:Mati Terezija}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1910]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Albanski redovniki]]
[[Kategorija:Albanski redovniki]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]]

Redakcija: 21:21, 28. maj 2016

Blažena Mati Terezija
Blažena Mati Terezija
RojstvoAnjezë Gonxhe Bojaxhiu
27. avgust 1910
Skopje, Otomanski imperij
Smrt5. september 1997
Kalkuta, Indija
Čaščenjerimokatoliška cerkev
Beatifikacija19. oktober 2003, Rim
, razglašalec papež Janez Pavel II.
God5. september


Mati Terezija, tudi Mati Tereza, rojena kot Agnes Gonxa Bojaxhio, albanska redovnica, ustanoviteljica reda Misijonark ljubezni ter svetnica, * 27. avgust 1910, Skopje, Otomanski imperij (danes Makedonija) † 5. september 1997, Kalkuta, Indija.

Mati Terezija se je rodila albanskim staršem leta 1910. Kasneje se je priključila irskemu Loreto redu nun, od koder je bila poslana v indijsko mesto Darjeeling za učiteljico. Leta 1931 je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala zemljepis. Tu je ob hoji po ulicah mesta naletela na najrevnejše, na reveže, brezdomce in otroke, ki niso imeli svojcev in strehe nad glavo ter so zaradi tega životarili in umirali na cesti. Ta izkušnja je mlado redovnico globoko pretresla. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.

Leta 1946 si je začela mati Terezija prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. V ta namen je ustanovila nov red Misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 potrdil papež Pij XII. Ker je bila kot redovnica Loretskega reda zavezana svojim zaobljubam, je morala za dovoljenje prositi svoje predstojnice, pa tudi kalkutskega nadškofa. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta 1963 je nastala tudi moška veja reda, imenovana Misijonarji ljubezni. Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1980 je obiskala tudi Ljubljano, leta 1987 pa so se na Ježici naselile prve misijonarke ljubezni v Sloveniji.

Od leta 1983 naprej, ko je doživela srčni napad, je imela mati Terezija stalne težave z zdravjem. 1992 je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi. 19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. proglasil za blaženo.

Moto matere Terezije je bil “Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!” Na njenem nagrobniku piše »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 13, 34).

Mater Terezijo uvrščajo med humanitarne delavce in dobrotnike človeštva, kot so bili na primer Howard Kelly, Vincencij Pavelski, Louis Pasteur...

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mati Terezija
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Mati Terezija


Stub icon

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mati_Terezija&oldid=4650687«