Verona: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Genovefa (pogovor | prispevki)
m nekaj popravkov in urejanja
Genovefa (pogovor | prispevki)
m brisanje odvecnega
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{slog}}

{{drugi pomeni}}
[[Slika:Verona-Stemma.png|thumb|100px|Grb mesta]]
[[Slika:Verona center.PNG|thumb|Zemljevid centra mesta]]
[[Slika:Verona center.PNG|thumb|Zemljevid centra mesta]]
'''Verona''' je mesto v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto [[Veronska pokrajina|Veronske pokrajine]] v deželi [[Benečija|Benečiji]] (Veneto) ter sedež [[škofija Verona|škofije Verona]].
'''Verona''' je mesto v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto [[Veronska pokrajina|Veronske pokrajine]] v deželi [[Benečija|Benečiji]] (Veneto) ter sedež [[škofija Verona|škofije Verona]].

Redakcija: 22:10, 5. februar 2011

Zemljevid centra mesta

Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Mesto ima okoli 270.000 prebivalcev. Ker mesto leži v U-zavoju reke Adiže in blizu Gardskega jezera, je bilo do leta 1956 prizorišče rednih poplav. Takrat so zgradili prekop Mori-Torbole, ki odvaja odvečno vodo (500 m³) iz reke v jezero.

V mestu domujeta dva znana italijanska nogometna kluba: A.C. Chievo Verona, ki nastopa v Serie A in Hellas Verona, ki nastopa v Serie B.

Zgodovina

Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. Veronia je bila evgansko mesto že leta 550 pr.n.št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod sko oblast. V 1. st. pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr.n.št. Po padcu Vzhodnega rimskega cesarstva je bila pod različnimi vplivi (Langobardi, Franki itd.), predvsem zaradi svoje lege.

V 12. stoletju je Verona postala svobodno mesto, zavarovano z 48 obrambnimi stolpi. V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah samodržca Ezzelina da Romana; ta je leta 1257 na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev Padove. Po njegovi smrti je oblast prevzela družina Scaligeri (Skaligeri). Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo (1328), Trevisom (1308) in Vicenzo. Alberta je nasledil Mastino II (1329-1351), ki je nadaljeval njegovo politiko. Osvojil je še Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem Benetke in Firence. Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono and Vicenzo.

Mastinov sin Cangrande II (1351-1359) je vladal kot tiran. Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olepšal mesto z palačami, uredil akvedukte in mostove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starejšega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce, in ko mu je Gian Galeazzo Visconti napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra 1387 je pobegnil; in s tem je bilo konec nadvlade družine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco se je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390. Leta 1404 je dobil Guglielmo – sin Cangrande II - večjo podporo ljudi in izgnal Milančane, vendar je že po nekaj dneh umrl. Še leto dni so živeli v gradu in želeli povrniti sloves Verone, vendar jim ni uspelo.

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Link FA