Marko Juvan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za glasbenika glej Marko Juvan (glasbenik)
Marko Juvan
Portret
Rojstvo 2. junij 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (58 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic literarni zgodovinar, univerzitetni profesor

Marko Juvan, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj, * 2. junij 1960, Ljubljana.

Predava na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zaposlen pa je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Marko Juvan je leta 1985 diplomiral iz slovenščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1990 na isti fakulteti magistriral in 1993 doktoriral. Po diplomi se je izpopolnjeval na univerzi v Tübingenu in na univerzi v Münchnu. Od leta 1986 dela na Oddelku za slovanske jezike in književnosti oziroma poznejšem Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, od 1994 kot univerzitetni učitelj. Sodeloval je na številnih slovenskih in mednarodnih simpozijih. Objavlja v znanstvenem tisku doma in na tujem (Poljska, Hrvaška, Jugoslavija, Rusija, Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska, ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Ljudska republika Kitajska).

Od leta 1996 je polno zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, od 2006 kot znanstveni svetnik, od 2011 je tudi njegov predstojnik. Na Filozofski fakulteti pa predava literarno teorijo. Od 2002 do 2006 je bil predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost.

Uredniško delo[uredi | uredi kodo]

Je (so)urednik literarnih besedil in zbornikov. Objavlja tudi v tujem znanstvenem tisku.

Od 1982–85 je bil član uredniškega odbora revije Sodobnost, 1984–89 pa knjižne zbirke Aleph. 1989–96 je urejal reviji Literatura ter Jezik in slovstvo. 1997–2005 je bil član uredniškega odbora Primerjalne književnosti in Slavistične revije.

Napisal je zbornik Bahtin in humanistične vede (1997) ter Prosto po … Cvetnik slovenske parodije (1999). 2002 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uredil 19. zbornik Obdobij (Romantična pesnitev) in istega leta še zbornik Romantična pesnitev: Ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Pri reviji Primerjalna književnost je z Jelko Kernev Štrajn uredil posebno številko (Teoretsko-literarni hibridi/Hybridizing Theory and Literature [1]). Urejal je leksikon Literatura pri Cankarjevi založbi (nova gesla).

Med letoma 1999–2005 je bil član uredniškega odbora spletne revije Comparative Literature and Culture: A WWWeb Journal [2].

Od leta 2004 z Darkom Dolinarjem ureja zbirke Studia litteraria. Prevaja številne literarno-teoretske monografije in članke v slovenski jezik (Erika Greber: Ljubezenska pisma med teorijo in literaturo: Zoo ali pisma ne o ljubezni, roman v pismih Viktorja Šklovskega = Love letters between theory nd literature: Viktor Shklovsky's epistolary novel Zoo, or letters nor about love, Katia Pizzi: 'Silentes Loquimur': 'Fojbe' in tesnoba meje v povojni tržaški književnosti in drugi.)

Raziskovalna področja[uredi | uredi kodo]

Ukvarja se z literarno teorijo (literarnost, genologija, metode interpretacije, teorija metafore, intertekstualnost), primerjalno in zgodovinsko preučuje in kritično presoja slovensko književnost. Poleg tega se ukvarja še s teorijo literarnega diskurza, literarnim poljem, literarno parodijo, avtoreferencialnostjo literature, teorijo literarnih procesov, literarnim kanonom, kulturnim spominom.

Piše razprave o slovenski, predvsem sodobni poeziji in o slovenski književnosti 19. in 20. stoletja v primerjalnem kontekstu (romantika, postromantika, modernizem in postmodernizem).

Piše tudi recenzije številnih literarno-teoretskih del (Miran Hladnik: Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja, Alojzija Zupan Sosič: Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman, Andrej Blatnik: Šopki za Adama venijo, Drago Jančar: Severni sij).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Književne odnosnice v poeziji Vena Tauferja. Diplomsko delo. (1985) (COBISS)
  • "Strah in pogum" na evropskem ozadju: subjekt, smrt, akcija, ideologije. (1986) (COBISS)
  • Imaginarji Kersta v slovenski literaturi.(1990) (COBISS)
  • Medbesedilnost recepcije. (1990) (COBISS)
  • Parodija in slovenski literarni kanon: modeli, analize, interpretacije. Doktorska disertacija. (1993) (COBISS)
  • Parodija kot medbesedilna vrsta. (1993) (COBISS)
  • Domači Parnas v narekovajih. (1997) (COBISS)
  • Parodija in slovenska književnost. (1997) (COBISS)
  • Intertekstualnost. (2000) (COBISS)
  • Vezi besedila: študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. (2000) (COBISS)
  • Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. (2006) (COBISS)
  • Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije = Hybridizing theory and literature: on the dialogue between theory and literature. (2006) (COBISS)
  • Črtomir. Tematologija. Ljubljana: Študentska založba. (Knjižna zbirka Scripta.) (2007) (COBISS)
  • "Slovenski kulturni sindrom" v nacionalni in primerjalni literarni vedi. Slavistična revija, let. 56, št. 1. (jan-mar 2008). (COBISS)
  • "Towards a history of intertextuality in literary and culture studies" [elektronski vir]. Let. 10, št. 3 (september 2008). (COBISS) (Spletna povezava http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol10/iss3/1/)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Aleksander Skaza: Marko Juvan (2002) (COBISS)